Luka 9:1–62
9 Tedaj je sklical dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in da ozdravljajo bolezni.+
2 Poslal jih je torej oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat
3 ter jim rekel: »Na pot ne nosite ničesar, ne palice, ne torbe s hrano, ne kruha, ne srebrnikov. Tudi ne imejte dveh spodnjih oblačil.+
4 V katero koli hišo pa vstopite, ostanite tam in nato odidite dalje.+
5 In ko boste odhajali iz mesta, v katerem vas ljudje ne bodo sprejeli,+ si otresite prah z nog, v pričevanje proti njim.«+
6 Nato so krenili in šli skozi celotno področje od vasi do vasi ter povsod oznanjali dobro novico in ozdravljali.+
7 Za vse to dogajanje pa je izvedel tudi okrožni oblastnik Heród*. Bil je zelo zmeden, ker so nekateri govorili, da je Janez vstal od mrtvih,+
8 drugi, da se je pojavil Elija, spet tretji pa so govorili, da je vstal eden od staroveških prerokov.
9 Heród je rekel: »Janeza sem obglavil.+ Kdo je potem ta, o katerem slišim takšne stvari?« Zato si je prizadeval,+ da bi ga videl.
10 Ko so se apostoli vrnili, so Jezusu pripovedovali o vsem, kar so storili.+ Tedaj jih je vzel s seboj in se umaknil na samo+ v mesto, ki se imenuje Betsájda.
11 Toda ko so za to izvedele množice, so šle za njim. On pa jih je prijazno sprejel, jim začel govoriti o Božjem kraljestvu+ in ozdravil tiste, ki so potrebovali zdravljenje.+
12 Tedaj se je dan že začel bližati koncu. Pa so k njemu pristopili dvanajsteri in mu rekli: »Razpusti množico, da bo lahko šla v okoliške vasi in na deželo ter si priskrbela prenočišče in našla hrano. Tu smo namreč na samotnem kraju.«+
13 On pa jim je rekel: »Vi jim dajte jesti.«+ Rekli so: »Nič drugega nimamo kakor pet hlebcev in dve ribi,+ razen če gremo mi in kupimo hrano za vse te ljudi.«+
14 Bilo pa jih je kakih pet tisoč mož.+ Toda Jezus je učencem rekel: »Posedite jih kakor za k jedi, in to v skupine približno po petdeset.«+
15 Storili so tako in jih vse posedli.
16 Nato je vzel tistih pet hlebcev in dve ribi, pogledal proti nebu, jih blagoslovil in razlomil ter jih začel dajati učencem, da so jih delili med množico.+
17 Tako so vsi jedli in se nasitili, s tem, kar je ostalo, pa so napolnili dvanajst košar.+
18 Pozneje, ko je na samem molil, so prišli k njemu učenci, in jih je vprašal: »Kaj pravijo množice, kdo sem jaz?«+
19 Odgovorili so mu: »Eni pravijo, da si Janez Krstnik, drugi, da si Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od staroveških prerokov.«+
20 Tedaj jih je vprašal: »In kaj pravite vi, kdo sem jaz?« Peter je odgovoril:+ »Kristus*+ Božji.«
21 Nato jim je zabičal, naj tega nikomur ne povedo,+
22 in rekel: »Sin človekov bo moral mnogo pretrpeti. Starešine, višji duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli. Umorjen+ bo in tretji dan obujen.«+
23 Nato je vsem rekel: »Če kdo hoče iti za menoj, naj se odreče samemu sebi,+ vzame svoj mučilni kol* ter ga vsak dan nosi in hodi za menoj.+
24 Kdor namreč hoče svojo dušo rešiti, jo bo izgubil. Kdor pa svojo dušo zaradi mene izgubi, jo bo rešil.+
25 Kaj namreč človeku koristi, če si pridobi ves svet, sebe pa izgubi ali utrpi škodo?+
26 Kdor se bo namreč sramoval mene in mojih besed, se bo tudi njega sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji slavi in v slavi Očeta in svetih angelov.+
27 Toda resnično vam povem: nekateri od teh, ki stojijo tu, ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.«+
28 In res, kakih osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba ter se povzpel na goro, da bi molil.+
29 Ko pa je molil, se mu je videz+ obraza spremenil in njegovo oblačilo je postalo bleščeče belo.+
30 In glej, z njim sta se pogovarjala dva moža: Mojzes in Elija.+
31 Ta sta se prikazala v slavi in začela govoriti o njegovem odhodu, do katerega bo prišlo v Jeruzalemu.+
32 Tedaj je Petra in tiste, ki so bili z njim, premagal spanec. Ko pa so se popolnoma prebudili, so videli Jezusa v njegovi slavi+ in dva moža, ki sta stala ob njem.
33 In ko sta odhajala od njega, je Peter Jezusu rekel: »Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Naj postavimo tri šotore: enega zate, enega za Mojzesa in enega za Elija.« Ni namreč vedel, kaj govori.+
34 Ko pa je to govoril, je nastal oblak in jih začel zasenčevati. In ko so stopili vanj, so se prestrašili.+
35 Iz oblaka pa se je zaslišal glas:+ »To je moj Sin, ta, ki sem ga izbral.+ Poslušajte ga.«+
36 In ko se je ta glas zaslišal, so videli, da je bil Jezus sam.+ Oni pa so molčali in niso tiste dni nikomur nič poročali o tem, kar so videli.+
37 Drugi dan, po prihodu z gore, mu je prišla naproti velika množica.+
38 In glej, neki človek iz množice je zavpil: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edinec.+
39 Glej, duh+ se ga polasti, tako da začne nenadoma vpiti. Zadaja mu krče, da se peni, in ga le stežka zapusti, še prej pa ga poškoduje.
40 Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«+
41 Jezus je odvrnil: »O neverni in popačeni rod!+ Kako dolgo bom še moral biti z vami in vas prenašati? Pripelji sem svojega sina.«+
42 Toda ko je prihajal, ga je demon vrgel na tla in mu zadal silovite krče. Jezus pa je nečistemu duhu zapretil in dečka ozdravil ter ga izročil očetu.+
43 In vsi so osupnili nad Božjo veličastno močjo.+
Medtem ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je delal, je svojim učencem rekel:
44 »Ohranite v svojih ušesih besede: Sinu človekovemu je namenjeno, da bo izročen ljudem v roke.«+
45 Oni pa teh besed še vedno niso razumeli. Pravzaprav so jim bile prikrite, da jih ne bi sprevideli, in bali so se ga glede tega kaj vprašati.+
46 Tedaj pa se jih je polastilo razmišljanje, kdo od njih je največji.+
47 Jezus je vedel, o čem razmišljajo, zato je vzel majhnega otroka, ga postavil poleg sebe+
48 in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, sprejme tudi mene, in kdor sprejme mene, sprejme tudi njega, ki me je poslal.+ Kdor se namreč med vsemi vami vede kot majhen,+ ta je velik.«+
49 Janez pa je rekel: »Učitelj, videli smo nekega človeka, ki je v tvojem imenu izganjal demone,+ pa smo mu hoteli to preprečiti,+ ker ne hodi skupaj z nami za teboj.«+
50 Toda Jezus mu je rekel: »Ne branite mu! Kdor namreč ni proti vam, je z vami.«+
51 Ko pa so se bližali dnevi, ko naj bi bil vzet gor,+ se je zatrdno odločil, da gre v Jeruzalem.
52 Tako je naprej poslal sle. Ti so šli in vstopili v neko samarijansko+ vas, da bi mu pripravili vse potrebno,
53 pa ga vaščani niso sprejeli, ker se je namenil oditi v Jeruzalem.+
54 Ko sta učenca Jakob in Janez+ to videla, sta vprašala: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj+ z neba in jih uniči?«
55 On pa se je obrnil in ju ostro pograjal.
56 Odšli so torej v neko drugo vas.
57 Ko so tako hodili po poti, mu je nekdo rekel: »Šel bom za teboj, kamor koli boš šel.«+
58 Jezus pa mu je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice neba počivališča, Sin človekov pa nima kam položiti glave.«+
59 Nato je drugemu rekel: »Hodi za menoj.« Ta pa je odvrnil: »Dovoli mi, da prej grem in pokopljem očeta.«+
60 Toda Jezus mu je rekel: »Pusti, naj mrtvi+ pokopavajo svoje mrtve, ti pa pojdi in na vse strani razglašaj Božje kraljestvo.«+
61 Spet drugi mu je rekel: »Šel bom za teboj, Gospod. Samo dovoli mi, da se prej poslovim+ od svojih domačih.«
62 Toda Jezus mu je rekel: »Nihče, ki je položil svojo roko na plug+ in se ozira nazaj,+ ni primeren za Božje kraljestvo.«
Opombe
^ Glej Dodatek 10.
