Matej 14:1–36
14 Prav takrat je okrožni oblastnik Heród* slišal glas o Jezusu,+
2 pa je svojim služabnikom rekel: »To je Janez Krstnik. Vstal je od mrtvih, in zato lahko opravlja mogočna dela.«+
3 Heród je namreč dal Janeza prijeti, zvezati in vreči v ječo zaradi Herodiáde, žene svojega brata Filipa.+
4 Kajti Janez mu je bil govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.«+
5 Janeza je sicer hotel ubiti, vendar se je bal množice, saj so ga imeli za preroka.+
6 Ko pa je Heród praznoval rojstni dan,+ je Herodiádina hči plesala pred vsemi in bila Heródu tako všeč,
7 da ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila.+
8 In ona je po materinih navodilih rekla: »Daj mi tukaj na pladnju glavo Janeza Krstnika.«+
9 Kralj se je razžalostil, vendar je zaradi svojih priseg in zaradi teh, ki so bili z njim za mizo, zapovedal, naj ji jo dajo.+
10 In sporočil je v ječo, naj Janeza obglavijo.
11 Tako so njegovo glavo prinesli na pladnju in jo dali dekletu, ta pa jo je odnesla materi.+
12 Nazadnje so prišli njegovi učenci, vzeli truplo, ga pokopali+ in šli ter to sporočili Jezusu.
13 Ko je Jezus to slišal, se je s čolnom umaknil na samoten kraj, da bi bil sam.+ Toda množice so izvedele za to in šle iz mest peš za njim.
14 Ko je izstopil, je videl veliko množico ljudi. Zasmilili so se mu,+ in ozdravil je bolne med njimi.+
15 Ko pa se je zvečerilo, so prišli k njemu njegovi učenci in mu rekli: »Kraj je samoten in ura je že pozna. Razpusti množice, da bodo lahko šle v vasi in si kupile hrano.«+
16 Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti.«+
17 In učenci so mu rekli: »Nič drugega nimamo kakor pet hlebcev in dve ribi.«+
18 On pa jim je rekel: »Prinesite mi jih sem.«
19 Nato je množicam ukazal, naj posedejo po travi. Vzel je tistih pet hlebcev in dve ribi, pogledal proti nebu, izrekel blagoslov,+ potem pa hlebce razlomil in jih razdelil učencem, učenci pa množicam.+
20 Tako so vsi jedli in se nasitili, in s tem, kar je ostalo, so napolnili dvanajst košar.+
21 Teh, ki so jedli, pa je poleg žená in otrok bilo okoli pet tisoč mož.+
22 Takoj zatem je učence primoral, da so šli v čoln in se pred njim odpravili na drugo stran, sam pa je razpustil množice.+
23 Ko je množice razpustil, se je sam odpravil na goro molit.+ In čeprav je bilo že pozno, je bil tam sam.
24 Čoln je bil takrat že več sto metrov od kopnega in je komaj premagoval valove,+ saj je pihal nasprotni veter.
25 Toda ob četrti nočni straži* je, hodeč po jezeru, prišel k njim.+
26 Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in govorili: »Prikazen je!«+ In od strahu so kar zavpili.
27 Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni, jaz sem!+ Ne bojte se!«
28 Peter mu je odvrnil: »Gospod, če si ti, mi zapovej, naj pridem k tebi po vodi.«
29 Rekel mu je: »Pridi!« Tedaj je Peter stopil iz čolna+ in šel po vodi proti Jezusu.
30 Toda ko je videl, kakšen vihar divja, se je prestrašil in se začel utapljati. Zavpil je: »Gospod, reši me!«
31 Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Ti malovernež, zakaj si podvomil?«+
32 Ko sta prišla v čoln, je vihar ponehal.
33 Tedaj so se mu ti, ki so bili v čolnu, poklonili in rekli: »Ti si res Božji Sin.«+
34 Nato so se prepeljali na drugo stran in pristali v Genézaretu.+
35 Ko so ga tamkajšnji prebivalci prepoznali, so to sporočili po vsej okolici, in ljudje so mu prinesli vse, ki so bili bolni.+
36 Prosili so ga, da bi se smeli le dotakniti resic njegovega vrhnjega oblačila,+ in vsi, ki so se jih dotaknili, so popolnoma ozdraveli.
