Matej 15:1–39
15 Tedaj so iz Jeruzalema+ prišli k Jezusu farizeji in pismouki ter rekli:
2 »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročilo mož iz davnine? Pred jedjo, na primer, si ne umivajo rok*.«+
3 Jezus jim je odvrnil: »Zakaj pa tudi vi zaradi svojega izročila prestopate Božjo zapoved?+
4 Bog je na primer rekel ‚Spoštuj svojega očeta in svojo mater‘+ in ‚Kdor zmerja očeta ali mater, naj umre‘.+
5 Vi pa govorite: ‚Nikomur, ki svojemu očetu ali materi reče »To, s čimer bi ti jaz lahko koristil, je Bogu posvečen dar«,
6 ni treba več spoštovati svojega očeta.‘+ Tako ste zaradi svojega izročila razveljavili Božjo besedo.+
7 Hinavci!+ Izaija+ je čisto prav prerokoval o vas, ko je rekel:
8 ‚To ljudstvo mi izkazuje čast s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene.+
9 Zaman me častijo, saj so njihovi nauki le človeške zapovedi.‘«+
10 Tedaj je množico poklical k sebi in ji rekel: »Poslušajte in dojemite pomen:+
11 človeka ne oskrunja to, kar pride v usta, temveč to, kar prihaja iz ust.«+
12 Tedaj so pristopili učenci in ga vprašali: »Ali veš, da so se farizeji nad tvojimi besedami spotaknili?«+
13 On pa jim je odgovoril: »Vsaka rastlina, ki je ni zasadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena.+
14 Pustite jih. Oni so slepi vodniki. Če pa slepi vodi slepega, bosta oba padla v jamo.«+
15 Na to mu je Peter odvrnil: »Pojasni nam ponazoritev.«+
16 Jezus pa je rekel: »Ali tudi vi še vedno ne razumete?+
17 Ali ne veste, da gre vse, kar pride v usta, naprej v črevesje in se nato odvrže v greznico?
18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to oskrunja človeka.+
19 Iz srca na primer prihajajo hudobna umovanja,+ umori, prešuštvovanje, nečistovanje, tatvine, kriva pričevanja, sramotenje.+
20 To oskrunja človeka. Jesti z neumitimi rokami pa ga ne oskrunja.«+
21 Jezus je nato od tam odšel in se umaknil v tirske in sidónske kraje.+
22 In glej, prišla je neka Feničanka+ iz tistih krajev in vpila: »Usmili se me,+ Gospod, Davidov sin. Mojo hčer zelo mučijo demoni.«
23 Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Zato so k njemu pristopili učenci in ga začeli prositi: »Pošlji jo stran, ker še kar naprej vpije za nami.«
24 On pa je odvrnil: »Poslan sem bil samo k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«+
25 Tedaj je ženska pristopila, se mu začela klanjati in govoriti: »Gospod, pomagaj mi!«+
26 Jezus ji je odvrnil: »Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.«
27 Ona pa je rekla: »Res je, Gospod, vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«+
28 Tedaj ji je Jezus odgovoril: »O žena, tvoja vera je velika. Naj se ti zgodi, kakor želiš.« In njena hči je še tisti trenutek ozdravela.+
29 Jezus je nato odšel od tam in prišel v bližino Galilejskega jezera.+ Šel je na goro+ in se tam usedel.
30 Potem pa so k njemu v množicah prišli ljudje, ki so imeli s seboj hrome, pohabljene, slepe, neme in mnoge druge ter jih malodane vrgli k njegovim nogam, on pa jih je ozdravil,+
31 tako da se je množica čudila, ko je videla, da nemi govorijo, hromi hodijo in slepi vidijo, in je slavila Izraelovega Boga.+
32 Jezus pa je k sebi poklical svoje učence in jim rekel:+ »Ljudje se mi smilijo.+ Že tri dni so z menoj in nimajo kaj jesti, jaz pa jih nočem odpraviti lačnih, da ne bi na poti omagali.«
33 Toda učenci so mu rekli: »Kje naj na tem samotnem kraju dobimo dovolj kruha, da bi nasitili tolikšno množico?«+
34 Jezus pa jih je vprašal: »Koliko hlebcev imate?« Rekli so mu: »Sedem in nekaj ribic.«
35 Nato je množici naročil, naj posede po tleh.
36 Vzel je teh sedem hlebcev in ribice, se zahvalil, prelomil hlebce in začel deliti učencem, učenci pa množici.+
37 Tako so vsi jedli in se nasitili, nato pa so s tem, kar je ostalo, napolnili sedem košev.+
38 Teh, ki so jedli, pa je poleg žená in otrok bilo štiri tisoč mož.
39 Ko je razpustil množico, je stopil v čoln in prišel v magadánske kraje.+
Opombe
^ To se ne nanaša na umivanje rok zaradi umazanije, ampak se nanaša na obredno očiščevanje kot del judovskega izročila.
