Matej 19:1–30

19  Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel na mejna področja Judeje onstran Jordana.+  Za njim so šle tudi velike množice, in on jih je tam ozdravljal.+  Pa so prišli k njemu farizeji, da bi ga skušali, in so ga vprašali: »Ali je možu dovoljeno iz katerega koli vzroka razvezati se od žene?«+  Jezus je odgovoril: »Ali niste brali, da ju je ta, ki ju je ustvaril, na začetku ustvaril kot moškega in žensko+  in rekel ‚Zato bo moški zapustil očeta in mater+ ter se bo držal* svoje žene, in ta dva bosta eno telo‘?+  Tako nista več dva, temveč eno telo. Kar je torej Bog združil*, naj noben človek ne ločuje.«+  Oni pa so ga vprašali: »Zakaj je potem Mojzes predpisal, naj se ženi da odslovilno pismo in se od nje razveže?«+  Dejal jim je: »Mojzes vam je zaradi zakrknjenosti vašega srca+ dopustil razvezati se od žene, od začetka pa ni bilo tako.+  Povem vam, da vsak, ki se od svoje žene razveže, razen če se zaradi nečistovanja, in se poroči z drugo, prešuštvuje.«+ 10  Učenci so mu rekli: »Če pa je z možem in njegovo ženo tako, potem se ni priporočljivo poročiti.«+ 11  On pa jim je rekel: »Teh besed ne sprejmejo vsi, ampak samo tisti, ki imajo ta dar.+ 12  So namreč evnuhi, ki so se takšni že rodili iz materinega telesa,+ in so evnuhi, ki so jih takšne naredili ljudje, so pa tudi evnuhi, ki so se sami naredili evnuhe zaradi nebeškega kraljestva. Kdor je pripravljen tako živeti, naj tako živi.«+ 13  Tedaj so k njemu privedli otročiče, da bi nanje položil roke in molil zanje, toda učenci so jih oštevali.+ 14  Jezus pa je rekel: »Pustite otročiče pri miru in jim ne branite, da bi prišli k meni, kajti takšnim pripada nebeško kraljestvo.«+ 15  Nato je nanje položil roke in odšel.+ 16  Tedaj pa je nekdo pristopil k njemu in ga vprašal: »Učitelj, kaj dobrega moram storiti, da bi dobil večno življenje?«+ 17  Jezus mu je rekel: »Zakaj me sprašuješ, kaj je dobro? Samo eden je dober.+ Če pa hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi.«+ 18  Ta pa ga je vprašal: »Katere?«+ Jezus je odvrnil: »Ne ubijaj,*+ ne prešuštvuj,+ ne kradi,+ ne pričaj po krivem,+ 19  spoštuj svojega očeta in svojo mater+ in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«+ 20  Mladenič mu je rekel: »Vse to že izpolnjujem. Kaj mi še manjka?« 21  Jezus pa mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj svoje imetje in daj revnim, pa boš imel zaklad v nebesih.+ Potem pridi in hodi za menoj.«+ 22  Ko je mladenič to slišal, je žalosten odšel, ker je imel veliko premoženje.+ 23  Jezus pa je svojim učencem rekel: »Resnično vam povem, da bo bogataš težko prišel v nebeško kraljestvo.+ 24  Povem vam tudi, da lažje kamela pride skozi šivankino uho kakor pa bogataš v Božje kraljestvo.«+ 25  Ob teh besedah so učenci zelo presenečeni vprašali: »Kdo pa sploh more biti rešen?«+ 26  Jezus jih je pogledal v oči in jim rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, pri Bogu pa je mogoče vse.«+ 27  Peter mu je nato dejal: »Glej! Mi smo zapustili vse in šli za teboj. Kaj bomo torej dobili mi?«+ 28  Jezus pa jim je odgovoril: »Resnično vam povem: ob prenovljenju, ko bo Sin človekov sédel na svoj veličastni prestol, boste tudi vi, ki ste hodili za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove.+ 29  In vsak, ki je zaradi mojega imena zapustil hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali polja, bo dobil mnogokrat več in podedoval večno življenje.+ 30  Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.+

Opombe

Glej opombo k 1Mz 2:24.
Dobesedno »vpregel v skupni jarem«.
Glej opombo k 2Mz 20:13.