Matej 20:1–34
20 Nebeško kraljestvo je namreč podobno človeku, gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd.+
2 Z delavci se je pogodil za en denarij na dan+ in jih poslal v svoj vinograd.
3 Ko je šel okoli tretje ure+ spet ven, je na trgu videl druge, ki so stali brez dela,+
4 pa jim je rekel: ‚Pojdite tudi vi v moj vinograd in dal vam bom, kar je prav.‘
5 In so šli. Nato je šel ven tudi okoli šeste+ in devete ure+ in storil enako.
6 Nazadnje pa je šel ven še okoli enajste ure in našel druge, ki so stali, in jih vprašal: ‚Zakaj stojite tu že ves dan brez dela?‘
7 Rekli so mu: ‚Ker nas ni nihče najel.‘ Pa jim je rekel: ‚Pojdite tudi vi v moj vinograd.‘+
8 Ko se je zvečerilo,+ je gospodar vinograda svojemu oskrbniku rekel: ‚Pokliči delavce in jih izplačaj.+ Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‘
9 Tako so prišli tisti, ki so bili najeti ob enajsti uri, in vsak je dobil po en denarij.
10 Ko so torej prišli prvi, so sklepali, da bodo dobili več, toda tudi oni so za plačilo dobili po en denarij.
11 In ko so to prejeli, so začeli godrnjati nad gospodarjem+
12 in govoriti: ‚Ti zadnji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo ves dan garali na žgočem soncu!‘
13 Enemu od njih pa je odgovoril: ‚Prijatelj, ne delam ti krivice. Mar se nisi z menoj pogodil za en denarij?+
14 Vzemi, kar je tvojega, in pojdi. Jaz pa hočem temu zadnjemu dati toliko kot tebi.+
15 Mar ne smem s svojo lastnino delati, kar hočem? Mar je tvoje oko hudobno,+ ker sem jaz dober?‘+
16 Tako bodo zadnji prvi in prvi bodo zadnji.«+
17 Ko je šel Jezus proti Jeruzalemu, je dvanajstere učence+ odvedel na stran in jim med potjo rekel:
18 »Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen višjim duhovnikom in pismoukom. Ti ga bodo obsodili na smrt+
19 in izročili pripadnikom drugih narodov, ti pa se bodo iz njega norčevali, ga prebičali in pribili na kol*.+ In tretji dan bo obujen.«+
20 Tedaj je prišla k njemu mati Zebedéjevih+ sinov s svojima sinovoma, se mu poklonila in ga nekaj prosila.+
21 Vprašal jo je: »Kaj želiš?« Ona pa mu je dejala: »Reci, da naj ta moja sinova sedita v tvojem kraljestvu eden na tvoji desni in drugi na tvoji levi.«+
22 Jezus je odvrnil: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti iz keliha,+ iz katerega bom jaz v kratkem pil?« Rečeta mu: »Moreva.«
23 On pa jima je rekel: »Iz mojega keliha+ bosta res pila, toda tega, da bi sedela na moji desni oziroma na moji levi, ne morem dati jaz. Ta mesta je moj Oče že pripravil za tiste, ki bodo tam sedeli.«+
24 Ko je to slišalo ostalih deset, so se na brata razjezili.+
25 Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: »Vi veste, da narodom njihovi vladarji gospodujejo in da jih imajo velikaši pod oblastjo.+
26 Med vami pa ni tako,+ ampak kdor koli hoče postati med vami velik, mora biti vaš strežnik,+
27 in kdor koli hoče biti med vami prvi, mora biti vaš suženj.+
28 Tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže+ in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge.«+
29 Ko so pa šli iz Jêrihe,+ ga je spremljala velika množica.
30 In glej, ob cesti sta sedela slepa moža. Ko sta slišala, da gre mimo Jezus, sta zavpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se naju!«+
31 Toda množica jima je zabičala, naj utihneta. Onadva pa sta še glasneje zavpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se naju!«+
32 Jezus se je ustavil, ju poklical in vprašal: »Kaj hočeta, da vama storim?«
33 Rekla sta mu: »Gospod, da bi se nama oči odprle.«+
34 Jezusu sta se zasmilila, zato se je dotaknil njunih oči.+ Takoj sta spregledala in šla za njim.+
Opombe
^ Glej Dodatek 10.
