Matej 21:1–46
21 Ko pa so se približali Jeruzalemu in prispeli v Bétfago na Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca+
2 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki jo vidita pred seboj, in tam bosta takoj našla oslico privezano in ob njej oslička. Odvežita ju in privedita k meni.+
3 Če pa vama kdo kaj reče, recita: ‚Gospod ju potrebuje.‘ In pri priči ju bo poslal.«
4 To pa se je zgodilo zato, da bi se izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, namreč:
5 »Síonski hčeri povejte: ‚Glej! Tvoj Kralj prihaja k tebi,+ blag,+ in jezdi na oslu, da, na osličku, mladiču tovorne živali.‘«+
6 Učenca sta torej šla in storila, kakor jima je Jezus naročil.
7 Privedla sta oslico in njenega oslička ter nanju položila svoja vrhnja oblačila, in Jezus je sedel nanje.+
8 Večina ljudi iz množice je položila na pot svoja vrhnja oblačila,+ drugi pa so začeli nanjo polagati veje, ki so jih sekali z dreves.+
9 Množice, ki so šle pred njim, in tiste, ki so šle za njim, pa so vzklikale: »Reši, prosimo,+ Davidovega sina!+ Blagoslovljen tisti, ki prihaja v Jehovovem imenu!+ Reši ga, prosimo, ti, ki si na višavah!«+
10 Ko je prišel v Jeruzalem,+ se je vse mesto vznemirilo in se spraševalo: »Kdo je to?«
11 Množice so govorile: »To je prerok+ Jezus iz Názareta v Galileji!«
12 Jezus pa je šel v tempelj in izgnal vse, ki so v njem prodajali in kupovali. Menjalcem je prevrnil mize in tistim, ki so prodajali golobe, je prevrnil klopi+
13 ter jim rekel: »Pisano je: ‚Moja hiša se bo imenovala hiša molitve.‘+ Vi pa iz nje delate razbojniško jamo.«+
14 K njemu v tempelj pa so prišli slepi in hromi, in on jih je ozdravil.
15 Ko so višji duhovniki in pismouki videli ta njegova osupljiva dela+ in dečke, ki so v templju vzklikali in govorili »Reši, prosimo,+ Davidovega sina!«,+ so se razjezili
16 in ga vprašali: »Ali slišiš, kaj govorijo?« Jezus pa jim je odvrnil: »Seveda. Ali niste nikoli brali+ ‚Iz ust otročičev in dojenčkov si sebi priskrbel hvalo‘?«+
17 Nato jih je pustil in šel iz mesta v Betánijo ter tam prenočil.+
18 Ko se je zgodaj zjutraj vračal v mesto, je postal lačen.+
19 Ob cesti je zagledal smokvo, šel k njej, pa ni na njej našel nič+ drugega kot liste. Rekel ji je: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi.«+ In smokva se je v hipu posušila.
20 Ko so učenci to videli, so se začudili in vprašali: »Kako to, da se je smokva v hipu posušila?«+
21 Jezus pa jim je odgovoril: »Resnično vam povem: če imate vero in nič ne dvomite,+ ne boste delali le tega, kar sem jaz storil tej smokvi, ampak tudi če boste tej gori rekli ‚Dvigni se in se vrzi v morje‘, se bo to res zgodilo.+
22 Vse, za kar v molitvi prosite, boste dobili, če boste verovali.«+
23 Potem je šel v tempelj. Medtem ko je učil, so k njemu pristopili višji duhovniki in starešine ljudstva ter ga vprašali:+ »Od kod ti oblast, da delaš vse to? Kdo ti je dal to oblast?«+
24 Jezus pa jim je odvrnil: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal. Če mi boste to povedali, bom tudi jaz vam povedal, od kod mi oblast, da delam vse to:+
25 Od kod je bilo Janezovo krščevanje? Iz nebes ali od ljudi?«+ Oni pa so začeli med seboj razpravljati: »Če rečemo ‚Iz nebes‘, nas bo vprašal: ‚Zakaj potem Janezu niste verjeli?‘+
26 Če pa rečemo ‚Od ljudi‘, nas je lahko strah množice,+ saj imajo Janeza vsi za preroka.«+
27 Zato so Jezusu odgovorili: »Ne vemo.« On pa jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, od kod mi oblast, da delam vse to.«+
28 »Kaj menite? Neki človek je imel dva sinova.+ Šel je k prvemu in mu rekel: ‚Sin, pojdi danes delat v vinograd.‘
29 Ta mu je odgovoril ‚Grem, gospod‘,+ pa ni šel.
30 Pristopil je k drugemu sinu in mu rekel enako. Ta pa mu je odvrnil: ‚Ne grem.‘ Toda potem mu je postalo žal,+ in je šel.
31 Kdo od teh dveh je izpolnil voljo svojega očeta?«+ Rekli so: »Drugi.« Jezus pa jim je rekel: »Resnično vam povem, da gredo davkarji in vlačuge pred vami v Božje kraljestvo.
32 Janez je namreč prišel k vam, da bi vam pokazal pot pravičnosti,+ toda vi mu niste verjeli.+ Davkarji in vlačuge so mu verjeli,+ vam, ki ste to sicer videli, pa kasneje ni bilo žal in mu niste verjeli.
33 Prisluhnite še drugi ponazoritvi: Bil je človek, gospodar,+ ki je zasadil vinograd, ga ogradil, v njem izklesal stiskalnico, postavil stolp,+ nato pa ga dal v najem viničarjem in odpotoval v tujino.+
34 Ko je nastopil čas pobiranja sadu, je k viničarjem poslal svoje sužnje, da bi dobili njegov pridelek.
35 Toda viničarji so njegove sužnje prijeli ter enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamenjali.+
36 Nato je k njim poslal še druge sužnje, tokrat več kot prvič, toda z njimi so storili enako.+
37 Nazadnje je k njim poslal svojega sina in si rekel: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘
38 Toda ko so viničarji zagledali sina, so si rekli: ‚Ta je dedič,+ dajmo, ubijmo ga in si prilastimo njegovo dediščino!‘+
39 Tako so ga prijeli, ga vrgli iz vinograda in ubili.+
40 Kaj bo torej lastnik vinograda storil tem viničarjem, ko bo prišel?«
41 Rekli so mu: »Ker so hudobni, jih bo neizprosno pokončal+ in vinograd dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo dajali sad, ko bo za to prišel čas.«+
42 Jezus jim je rekel: »Ali niste v Svetih spisih nikoli brali ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,+ je postal glavni vogelnik;+ to je prišlo od Jehova in je čudovito v naših očeh‘?
43 Zato vam govorim: Božje kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, ki rojeva njegove sadove.+
44 Kdor bo padel na ta kamen, se bo raztreščil. In na kogar bo ta kamen padel, ga bo zdrobil v prah.«+
45 Ko so višji duhovniki in farizeji slišali njegovi ponazoritvi, so spoznali, da je govoril o njih.+
46 Hoteli so ga sicer prijeti, pa so se bali množic, saj so ga te imele za preroka.+
