Matej 22:1–46
22 Jezus jim je znova odgovarjal v ponazoritvah. Rekel je:+
2 »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kralju, ki je svojemu sinu pripravil svatbo.+
3 Poslal je svoje sužnje, naj pokličejo vse, ki so bili povabljeni na svatbo,+ toda ti niso hoteli priti.+
4 Nato je poslal še druge sužnje+ in jim rekel: ‚Povabljencem povejte: »Glejte! Pripravil sem kosilo,+ moji biki in pitane živali so zaklani in vse je pripravljeno. Pridite na svatbo.«‘+
5 Toda oni se za to niso zmenili in so šli, eden na svoje polje, drugi po svojih trgovskih opravkih,+
6 ostali pa so zgrabili njegove sužnje, se znesli nad njimi in jih pobili.+
7 Kralj se je razjezil in poslal svojo vojsko, da je pokončala morilce, njihovo mesto pa sežgala.+
8 Nato je svojim sužnjem rekel: ‚Svatba je že pripravljena, toda povabljenci je niso bili vredni.+
9 Zato pojdite na ceste, ki peljejo iz mesta, in povabite na svatbo vsakega, ki ga najdete.‘+
10 Sužnji so torej šli ven na ceste in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre,+ tako da je bila svatbena dvorana polna gostov, ki so bili za mizo.+
11 Ko je kralj prišel goste pogledat, je zagledal nekoga, ki ni bil oblečen v svatovsko obleko.+
12 Zato ga je vprašal: ‚Prijatelj, kako si prišel noter, ko nimaš svatovske obleke?‘+ Ta pa je ostal brez besed.
13 Kralj je nato svojim služabnikom rekel: ‚Zvežite mu roke in noge ter ga vrzite ven v temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‘+
14 Mnogo je namreč povabljenih, toda le malo izbranih.«+
15 Farizeji so nato odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi.+
16 Tako so k njemu poslali svoje učence ter pripadnike Heródove stranke+ z besedami: »Učitelj, vemo da si resnicoljuben in da učiš Božjo pot v resnici ter da se na nikogar ne oziraš, ker ne gledaš na človekovo zunanjost.+
17 Zato nam povej: Kaj meniš? Ali je dovoljeno plačevati cesarju davek na osebo ali ni?«+
18 Toda Jezus je poznal njihovo hudobnost, zato je rekel: »Zakaj me preizkušate, hinavci?+
19 Pokažite mi davčni kovanec.« Prinesli so mu denarij.
20 In on jih je vprašal: »Čigava podoba in napis sta to?«+
21 Rekli so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.«+
22 Ko so pa to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.+
23 Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki govorijo, da ni vstajenja, in ga vprašali:+
24 »Učitelj, Mojzes je rekel: ‚Če kdo umre brez otrok, se mora z njegovo ženo poročiti njegov brat in svojemu bratu obuditi potomstvo.‘+
25 Pri nas pa je bilo sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl. In ker ni imel potomcev, je ženo zapustil svojemu bratu.+
26 Tako se je zgodilo tudi z drugim in tretjim, vse do sedmega.+
27 Nazadnje je umrla še žena.
28 Kdo od teh sedmih jo bo torej imel za ženo ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli.«+
29 Jezus jim je odgovoril: »Motite se, ker ne poznate ne Svetih spisov ne Božje moči.+
30 Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile,+ ampak bodo kakor angeli v nebesih.
31 Kar pa zadeva vstajenje mrtvih, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, namreč+
32 ‚Jaz sem Bog Abrahama in Bog Izaka in Bog Jakoba‘?+ On ni Bog mrtvih, ampak živih.«+
33 Ko pa so množice to slišale, so bile osuple nad njegovim naukom.+
34 Ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se vsi združili v eno skupino.
35 In eden od njih, ki je bil poznavalec Postave,+ ga je preizkušal z vprašanjem:
36 »Učitelj, katera zapoved v Postavi je največja?«+
37 Jezus mu je rekel: »‚Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.‘+
38 To je največja in prva zapoved.
39 Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘+
40 Na teh dveh zapovedih sloni vsa Postava in Preroki.«+
41 Ko pa so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal:+
42 »Kaj menite o Kristusu*? Čigav sin je?« Odgovorili so mu: »Davidov.«+
43 Rekel jim je: »Kako torej, da ga David po navdihnjenju+ imenuje ‚Gospod‘, ko pravi
44 ‚Jehova je mojemu Gospodu rekel: »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge.«‘?+
45 Če mu torej David pravi ‚Gospod‘, kako je potem lahko njegov sin?«+
46 In nihče mu ni mogel odgovoriti besede, niti si ga od tega dne nihče ni upal več nič vprašati.+
