Matej 25:1–46

25  Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke+ in šle ženinu naproti.+  Pet jih je bilo nespametnih,+ pet pa preudarnih.+  Nespametne so namreč s seboj vzele svetilke, niso pa vzele olja,  medtem ko so preudarne skupaj s svetilkami vzele tudi posodice z oljem.  Ker pa je ženin zamujal, so vse zadremale in pozaspale.+  Točno opolnoči pa nastane vpitje:+ ‚Ženin je tu! Pojdite mu naproti.‘  Tedaj so vse device vstale in si pripravile svetilke.+  Nespametne so preudarnim rekle: ‚Dajte nam nekaj svojega olja,+ ker nam bodo svetilke zdaj zdaj ugasnile.‘  Preudarne+ pa so odgovorile: ‚Potem ga morda ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem olja in si ga kupite.‘ 10  Medtem ko so ga kupovale, pa je prišel ženin, in device, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo+ in vrata so se zaprla. 11  Potem so prišle še ostale device in rekle: ‚Gospod, gospod, odpri nam!‘+ 12  On pa jim je odgovoril: ‚Resnično vam povem: ne poznam vas.‘+ 13  Bedite+ torej, ker ne veste ne dneva ne ure.+ 14  Tako bo kakor s človekom,+ ki je nameraval odpotovati v tujino+ in je sklical svoje sužnje ter jim izročil svoje imetje.+ 15  Enemu je dal pet talentov, drugemu dva, spet drugemu enega, vsakemu pač po njegovi zmožnosti,+ in odpotoval. 16  Ta, ki je dobil pet talentov, je takoj šel svojo pot in trgoval z njimi ter jih zaslužil še pet.+ 17  Enako je tudi tisti, ki je dobil dva, zaslužil še dva. 18  Tisti, ki je dobil le enega, pa je odšel, izkopal jamo in srebrni denar svojega gospodarja skril. 19  Po dolgem času+ pa je gospodar teh sužnjev prišel in z njimi poravnal račune.+ 20  Tako je pristopil tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je še pet drugih talentov in rekel: ‚Gospodar, izročil si mi pet talentov, glej, jaz sem jih zaslužil še pet.‘+ 21  Gospodar mu je rekel: ‚Dobro si opravil, dobri in zvesti suženj!+ V malem si bil zvest,+ postavil te bom nad veliko.+ Veseli se+ s svojim gospodarjem.‘ 22  Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ‚Gospodar, izročil si mi dva talenta, glej, jaz sem zaslužil še dva.‘+ 23  Gospodar mu je rekel: ‚Dobro si opravil, dobri in zvesti suženj! V malem si bil zvest, postavil te bom nad veliko.+ Veseli se+ s svojim gospodarjem.‘ 24  Nazadnje je pristopil še tisti, ki je dobil en talent,+ in rekel: ‚Gospodar, vedel sem, da si strog človek, da žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi vejal*. 25  Pa sem se zbal+ ter šel in skril tvoj talent v zemljo. Tu imaš, kar je tvojega.‘ 26  Gospodar mu je odgovoril: ‚Hudobni in leni suženj. Vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem vejal, mar ne? 27  Torej bi moral moj srebrni denar vložiti pri bankirjih, jaz pa bi ob svojem prihodu prejel to, kar je mojega, skupaj z obrestmi.+ 28  Zato mu talent vzemite in ga dajte tistemu, ki jih ima deset.+ 29  Vsakemu namreč, ki ima, se bo dalo še več in bo imel obilo, vsakemu pa, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima.+ 30  Vrzite ničvrednega sužnja ven v zunanjo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‘+ 31  Ko bo Sin človekov+ prišel v svoji slavi in vsi angeli z njim,+ tedaj bo sédel na svoj veličastni prestol.+ 32  Pred njim bodo zbrani vsi narodi,+ in on bo ločeval+ ljudi,+ kakor pastir ločuje ovce od kozlov. 33  Ovce bo postavil sebi na desno,+ kozle pa sebi na levo.+ 34  Tedaj bo kralj tistim na svoji desni rekel: ‚Vi, ki vas je moj Oče blagoslovil,+ pridite in podedujte+ kraljestvo,+ ki vam je pripravljeno že od ustanovitve sveta.+ 35  Ko sem namreč postal lačen, ste mi dali jesti,+ in ko sem bil žejen, ste mi dali piti. Neznanec sem bil, pa ste me gostoljubno sprejeli,+ 36  nag,+ pa ste me oblekli. Zbolel sem, pa ste poskrbeli zame, bil sem v ječi,+ pa ste prišli k meni.‘ 37  Takrat mu bodo pravični odgovorili: ‚Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nahranili ali žejnega+ in ti dali piti?+ 38  Kdaj pa smo te videli neznanca in te gostoljubno sprejeli ali nagega in te oblekli? 39  Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‘ 40  In kralj+ jim bo odgovoril: ‚Resnično vam povem: kar koli ste storili enemu najneznatnejših+ med mojimi brati,+ ste storili meni.‘+ 41  Tistim na svoji levi pa bo rekel: ‚Pojdite proč od mene,+ prekleti, v večni ogenj,+ ki je pripravljen za Hudiča in njegove angele.+ 42  Bil sem namreč lačen, pa mi niste dali jesti.+ Bil sem žejen,+ pa mi niste dali piti. 43  Bil sem tujec, pa me niste gostoljubno sprejeli. Bil sem nag, pa me niste oblekli.+ Bil sem bolan in v ječi,+ pa niste skrbeli zame.‘ 44  Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ‚Gospod, kdaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali tujca, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, pa ti nismo postregli?‘ 45  Tedaj jim bo odgovoril: ‚Resnično vam povem: česar niste storili enemu od teh najneznatnejših,+ tudi meni niste storili.‘+ 46  Ti bodo odšli v večno iztrebljenje,+ pravični pa v večno življenje.«+

Opombe

»Vejati« pomeni »odstranjevati pleve iz žita«.