Matej 4:1–25
4 Tedaj je duh odvedel Jezusa v pustinjo,+ da bi ga skušal+ Hudič.
2 Po tem, ko se je štirideset dni in štirideset noči postil,+ je postal lačen.
3 Pa je prišel Skušnjavec+ in mu rekel: »Če si Božji sin,+ reci, naj ti kamni postanejo hlebci kruha.«
4 On pa je odgovoril: »Pisano je: ‚Človek naj ne živi samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki prihaja iz Jehovovih ust.‘«+
5 Nato ga je Hudič vzel s seboj v sveto mesto*,+ ga postavil na vrh tempeljskega obzidja
6 in mu rekel: »Če si Božji sin, se vrzi dol,+ saj piše: ‚Svojim angelom bo zapovedal zate in nosili te bodo na svojih rokah, da ne boš z nogo nikoli zadel ob kamen.‘«+
7 Jezus pa mu je rekel: »Pisano je tudi: ‚Ne preizkušaj Jehova, svojega Boga.‘«+
8 Spet ga je Hudič vzel s seboj na neobičajno visoko goro in mu pokazal vsa kraljestva sveta+ in njihovo slavo,
9 in mu je rekel: »Vse to ti bom dal,+ če padeš predme in me počastiš.«+
10 Jezus pa je odvrnil: »Poberi se, Satan! Kajti pisano je: ‚Jehova, svojega Boga, časti+ in samo njemu+ opravljaj sveto službo.‘«+
11 Potem ga je Hudič zapustil,+ in glej, prišli so angeli in mu začeli streči.+
12 Ko pa je slišal, da so Janeza prijeli,+ se je umaknil v Galilejo.+
13 Potem ko je zapustil Názaret, se je nastanil v Kafarnáumu,+ ki leži ob jezeru, v Zábulonovi in Néftalijevi+ pokrajini,
14 da bi se izpolnilo to, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, namreč:
15 »O Zábulonova dežela in Néftalijeva dežela, vzdolž poti ob morju*, onkraj Jordana, Galileja+ narodov!
16 Ljudstvo, ki je živelo v temi,+ je videlo veliko svetlobo+ in tistim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je zasvetila luč.«+
17 Tedaj je Jezus začel oznanjati in govoriti: »Pokesajte se,+ ker se je približalo nebeško kraljestvo.«+
18 Ko je tako hodil ob Galilejskem jezeru, je videl dva brata, Simona,+ ki se imenuje Peter,+ in njegovega brata Andreja, ki sta v jezero spuščala mrežo. Bila sta namreč ribiča.
19 Rekel jima je: »Pojdita za menoj, in naredil vaju bom za ribiča ljudi.«+
20 Pri priči sta pustila mreže+ in šla za njim.
21 Ko je od tam šel naprej, je videl druga dva,+ tudi brata, namreč Zebedéjevega+ sina Jakoba in njegovega brata Janeza, ki sta v čolnu skupaj s svojim očetom Zebedéjem popravljala mreže, in ju poklical.
22 Takoj sta zapustila čoln in svojega očeta ter šla za njim.
23 Nato je hodil+ po vsej Galileji.+ Učil je v tamkajšnjih sinagogah,+ oznanjal dobro novico o kraljestvu ter ozdravljal vsakovrstne bolezni+ in slabosti med ljudstvom.
24 Vest o njem se je razširila po vsej Siriji;+ prinašali so mu vse, ki so trpeli,+ vse, ki so imeli razne bolezni in so trpeli muke, vse, ki so bili obsedeni od demonov, epileptike+ in paralizirane, on pa jih je ozdravljal.
25 Nazadnje so šle za njim velike množice iz Galileje,+ Deseteromestja, Jeruzalema,+ Judeje in z one strani Jordana.
Opombe
^ To je Jeruzalem.
^ Verjetno Sredozemsko morje. Po mnenju nekaterih pa gre tu za Galilejsko jezero.