Matej 8:1–34
8 Ko je prišel z gore, so šle za njim velike množice.
2 In glej, pristopil je gobavec,+ se mu začel klanjati in govoriti: »Gospod, če le hočeš, me moreš očistiti.«
3 Jezus je torej iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem. Bodi očiščen.«+ In v hipu je bil očiščen gob.+
4 Nato mu je Jezus rekel: »Glej, da tega ne boš nikomur povedal,+ ampak pojdi, pokaži se duhovniku+ in opravi daritev,+ ki jo je predpisal Mojzes, njim v pričevanje.«
5 Ko je Jezus prispel v Kafarnáum,+ je k njemu prišel stotnik in ga prosil:
6 »Gospod, moj služabnik leži doma paraliziran in trpi hude muke.«
7 Jezus mu je rekel: »Ko bom prišel tja, ga bom ozdravil.«
8 Stotnik pa je odvrnil: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak reci samo besedo, in moj služabnik bo ozdravljen.
9 Tudi sam sem namreč pod oblastjo drugih in imam pod seboj vojake. Pa rečem temu ‚Pojdi!‘,+ in gre, pa drugemu ‚Pridi!‘, in pride, pa svojemu sužnju ‚Naredi to!‘, in naredi.«
10 Ko je Jezus to slišal, se je začudil in je tem, ki so šli za njim, rekel: »Po resnici vam povem, da še pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere.+
11 Toda povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda+ ter bodo v nebeškem kraljestvu+ za mizo skupaj z Abrahamom, Izakom in Jakobom,
12 medtem ko bodo sinovi kraljestva+ vrženi ven v temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«+
13 Jezus je nato stotniku rekel: »Pojdi. Naj se ti zgodi tako, kakor si veroval.«+ In služabnik je bil še tisti trenutek ozdravljen.
14 Ko je Jezus vstopil v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča+ leži vročična v postelji.+
15 Zato se je dotaknil njene roke,+ in vročica jo je minila. Ona pa je vstala in mu začela streči.+
16 Ko pa se je zvečerilo, so ljudje k njemu privedli veliko takih, ki so bili obsedeni od demonov. In on je izganjal duhove z besedo ter ozdravil vse, ki so trpeli,
17 da bi se izpolnilo to, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju: »On sam nam je odvzel bolezni in odnesel bolečine.«+
18 Ko je Jezus okoli sebe zagledal množico, je ukazal odriniti na drugo stran.+
19 Tedaj je pristopil neki pismouk in mu rekel: »Učitelj, šel bom za teboj, kamor koli boš šel.«+
20 Jezus pa mu je rekel: »Lisice imajo brloge in ptice neba počivališča, Sin človekov pa nima kam položiti glave.«+
21 Nato mu je neki drug učenec rekel: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem očeta.«
22 Jezus pa mu je rekel: »Hodi za menoj in pusti, naj mrtvi pokopavajo svoje mrtve.«+
23 In ko je Jezus stopil v čoln,+ so šli njegovi učenci za njim.
24 Nakar, glej, je jezero postalo tako razburkano, da so čoln zalivali valovi; on pa je spal.+
25 In učenci so pristopili k njemu, ga zbudili+ in rekli: »Gospod, reši nas, saj bomo pomrli!«
26 On pa jih je vprašal: »Zakaj se bojite, maloverni?«+ Nato je vstal, zapretil vetrovom in jezeru, in nastala je velika tišina.+
27 Možje so se začudili in vprašali: »Kakšen človek je to,+ da ga celo vetrovi in jezero ubogajo?«
28 Ko je prišel na drugo stran, v deželo Gadarčanov,+ sta mu od grobov prišla nasproti moža, ki sta bila obsedena od demonov+ in sta bila neobičajno divja, tako da si po tej poti nihče ni upal mimo.
29 In zavpijeta: »Kaj imamo s teboj, Božji Sin?+ Ali si nas prišel predčasno+ mučit?«+
30 Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj.
31 In demoni so ga začeli prositi: »Če nas boš izgnal, nas pošlji v čredo svinj.«+
32 Rekel jim je torej: »Pojdite!« Prišli so ven in šli v svinje. In glej, vsa čreda se je pognala čez rob prepada v jezero in je v vodi poginila.+
33 Pastirji pa so zbežali, šli v mesto in poročali o vsem, tudi tisto o možeh, ki sta bila obsedena od demonov.
34 In glej, vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga rotili, naj zapusti njihove kraje.+
