Miha 7:1–20
7 Gorje mi,+ ker sem postal kakor obrano poletno sadje*, kakor paberki po trgatvi!+ Nikjer nobenega grozda za jed niti zgodnje smokve, ki si je želi moja duša!+
2 Zvestovdani je izginil z zemlje, med ljudmi ni poštenega.+ Vsi prežijo na kri.+ Vsak lovi svojega brata z mrežo.+
3 Njihove roke se ženejo za hudobijo, da bi jo dobro izvedle.+ Knez zahteva in sodnik sodi za nagrado,+ veljak govori o željah svoje duše;+ tako skupaj spletkarijo.
4 Najboljši med njimi je kakor bodičevje, najpoštenejši med njimi je slabši od trnaste žive meje.+ Prišel bo dan, ki so ga oznanjali tvoji stražarji, dan, ko boš kaznovan.+ Takrat bodo vsi zbegani.+
5 Ne verjemite bližnjemu. Ne zaupajte tesnemu prijatelju.+ Pazi, kaj govorijo tvoja usta pred njo, ki ti leži v naročju.+
6 Sin zaničuje očeta, hči se povzdiguje proti svoji materi+ in snaha proti svoji tašči;+ človekovi sovražniki so njegovi domači.+
7 Jaz pa bom opazoval, kdaj bo Jehova prišel.+ Potrpežljivo bom čakal Boga svoje rešitve.+ Moj Bog me bo uslišal.+
8 Ne vesêli se nad menoj, moja sovražnica!+ Čeprav sem padel, bom zopet vstal.+ Čeprav prebivam v temi,+ bo Jehova moja luč.+
9 Prenašal bom Jehovovo besnenje – ker sem grešil proti njemu+ – dokler se ne zavzame zame v moji pravdi in mi ne izvrši pravice.+ Privedel me bo k svetlobi, gledal bom njegovo pravičnost.+
10 In moja sovražnica bo videla in jo bo sram,+ njo, ki mi je govorila: »Kje je Jehova, tvoj Bog?«+ Moje oči jo bodo gledale.+ Tedaj bo poteptana kakor blato na ulicah.+
11 Ob dnevu, ko bodo zidali tvoje kamnite zidove, bo odredba daleč stran.+
12 Tistega dne bodo prišli k tebi iz Asirije in egiptovskih mest, od Egipta pa vse do Reke*,+ od morja do morja in od gore do gore.+
13 Dežela se bo spremenila v puščavo zaradi svojih prebivalcev, zaradi sadu njihovih dejanj.+
14 Pasi svoje ljudstvo s svojo palico,+ čredo svoje dediščine, ki je sama prebivala v gozdu, sredi sadovnjaka.+ Naj se pase v Bašánu in Gileádu+ kakor pred davnimi časi.+
15 »Pokazal vam bom osupljive reči, kakor v dneh, ko ste izšli iz egiptovske dežele.+
16 Narodi jih bodo videli in se sramovali vse svoje mogočnosti.+ Na usta si bodo položili roko,+ ušesa jim bodo oglušela.
17 Prah bodo lizali kakor kače.+ Kakor zemeljski plazilci bodo trepetaje prišli iz svojih utrdb,+ pritrepetali bodo k Bogu Jehovu; bali se te bodo.«+
18 Kdo je Bog kakor ti,+ ki oprošča pregrehe in gre preko prestopkov+ ostanka svoje dediščine?+ Ne boš se večno jezil, ker se veseliš srčne dobrotljivosti*.+
19 Znova se nas boš usmilil,+ poteptal boš naše pregrehe.+ Vse naše grehe boš vrgel v morske globine.+
20 Izkazal nam boš zvestobo kakor Jakobu in srčno dobrotljivost kakor Abrahamu, tako kakor si s prisego obljubil našim praočetom pred davnimi časi.+
