Nehemija 9:1–38
9 Štiriindvajsetega dne tega meseca+ so se Izraelovi sinovi zbrali skupaj, oblečeni v raševino+ in posuti s prahom,+ da bi se postili.+
2 Izraelovo potomstvo se je ločilo+ od vseh tujcev+ ter stoje priznavalo+ svoje grehe+ in napake svojih očetov.+
3 Četrtino dneva+ so stoje na svojem mestu+ na glas brali iz knjige postave+ Jehova, svojega Boga, četrtino dneva pa so priznavali svoje grehe+ in se priklanjali Jehovu, svojemu Bogu.+
4 Tedaj so se Ješúa, Baní, Kadmiél, Šebanjá, Buní, Šerebjá,+ Baní in Kenáni povzpeli na oder,+ namenjen levitom, ter na ves glas vpili+ k Jehovu, svojemu Bogu.
5 Leviti Ješúa, Kadmiél, Baní, Hašabnejá, Šerebjá, Hodijá, Šebanjá in Petahjá pa so dejali: »Vstanite, slavite+ Jehova, svojega Boga, od vekomaj do vekomaj!+ O Bog, naj bo oslavljeno tvoje veličastno ime,+ ki je vzvišeno nad vso slavo in hvalo.
6 Ti, Jehova, si edini.+ Ti si naredil nebesa,+ nebes nebesa, in vso njihovo vojsko,+ zemljo+ in vse, kar je na njej,+ morja+ in vse, kar je v njih.+ Ti vse to ohranjaš pri življenju, in nebeška vojska+ se ti priklanja.
7 Ti si Jehova, pravi Bog, ki si izbral Ábrama,+ ga privedel iz kaldejskega Ura+ in mu dal ime Abraham.+
8 Videl si, da je njegovo srce zvesto pred teboj,+ zato si z njim sklenil zavezo,+ da mu boš dal deželo Kanaáncev, Hetéjcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Jebuséjcev in Girgašéjcev, da jo bo dobilo njegovo seme*.+ In ti si izpolnil svoje besede, ker si pravičen.+
9 Videl+ si stisko naših praočetov v Egiptu in slišal njihovo vpitje pri Rdečem morju.+
10 Storil si znamenja in čudeže pred faraonom, pred vsemi njegovimi služabniki in pred vsem ljudstvom v njegovi deželi,+ ker si vedel, da so prevzetno+ ravnali z njimi. In pridobil si si ime,+ kakršno je danes.
11 Morje si razdelil+ pred njimi, da so lahko šli sredi morja po suhem,+ njihove zasledovalce pa si zalučal v globine+ kakor kamen+ v silno vodovje.+
12 Podnevi si jih vodil z oblačnim stebrom,+ ponoči pa si jim z ognjenim stebrom+ razsvetljeval+ pot, po kateri naj bi hodili.
13 Spustil si se na goro Sinaj+ in govoril z njimi z neba.+ Dal si jim pravične sodne odločbe+ in zakone resnice,+ dobre uredbe+ in zapovedi.+
14 Seznanil si jih s svojim svetim šabatom*+ ter jim po svojem služabniku Mojzesu dal zapovedi, uredbe in postavo.+
15 Z neba si jim dajal kruh, ko so bili lačni,+ storil si da jim je iz skale pritekla voda, ko so bili žejni.+ Rekel si jim, naj gredo+ in zavzamejo deželo, glede katere si z dvignjeno roko prisegel, da jim jo boš dal.+
16 Toda oni, naši praočetje, so ravnali prevzetno.+ Postali so trdovratni+ in niso poslušali tvojih zapovedi.
17 Niso hoteli poslušati+ niti se niso spominjali+ tvojih čudovitih dejanj, ki si jih storil med njimi, ampak so postali trdovratni+ in so si postavili poglavarja,+ da bi se vrnili v sužnost v Egipt. Toda ti si Bog, ki odpuščaš,+ milostljiv+ si in usmiljen,+ počasen za jezo+ in poln+ srčne dobrotljivosti*, zato jih nisi zapustil.+
18 Ko so si naredili ulito tele+ in rekli ‚To je tvoj Bog, ki te je izpeljal iz Egipta,‘+ in ko so s svojimi dejanji pokazali velik prezir,
19 jih ti v svojem velikem usmiljenju nisi pustil+ v pustinji. Oblačni steber, ki jih je podnevi vodil po poti, se ni umaknil iznad njih+ in ognjeni steber, ki jim je ponoči razsvetljeval pot, po kateri naj bi hodili, ni odšel proč.+
20 Dal si jim svojega dobrega duha,+ da bi bili preudarni. Svoje mane nisi odrekel njihovim ustom,+ in ko so bili žejni, si jim dal vodo.+
21 V pustinji si jih štirideset+ let oskrboval s hrano; ničesar jim ni manjkalo.+ Njihova oblačila se niso izrabila+ in noge jim niso otekle.+
22 Dal si jim kraljestva+ in ljudstva, razdelil si jim jih po delih.+ Zavzeli so deželo Sihóna,+ hešbónskega kralja,+ in deželo Oga,+ bašánskega kralja.+
23 Njihove sinove si pomnožil, da jih je bilo kakor zvezd na nebu.+ Nato si jih privedel v deželo,+ glede katere si njihovim praočetom obljubil,+ da bodo šli vanjo in jo zavzeli.
24 Tako so njihovi sinovi+ prišli v deželo in jo zavzeli.+ In ti si pred njimi podjarmil+ prebivalce dežele, Kanaánce,+ ter jim jih izročil v roke, njihove kralje+ in ljudstva dežele,+ da bi storili z njimi po svoji volji.+
25 Osvojili so utrjena mesta+ in rodovitno zemljo+ ter si prilastili hiše, polne vsega dobrega,+ izkopane vodne zbiralnike,+ vinograde, oljčne nasade+ in obilo sadnih dreves. Jedli so, se nasitili+ in se zredili,+ uživali so v tvoji veliki dobroti.+
26 Toda postali so neposlušni+ in se ti uprli.+ Tvoji postavi so obrnili hrbet+ in ubijali tvoje preroke,+ ki so jih opominjali, da bi jih privedli nazaj k tebi.+ S svojimi dejanji so kazali velik prezir.+
27 Zato si jih izročil v roke njihovim nasprotnikom,+ da so jih stiskali.+ Toda ko so bili v stiski, so vpili k tebi,+ in ti si jih uslišal iz nebes+ ter jim v svojem velikem usmiljenju+ dajal rešitelje,+ da so jih reševali iz rok njihovih nasprotnikov.+
28 Kakor hitro pa so imeli mir, so zopet delali húdo pred teboj.+ Zato si jih izročil v roke njihovim sovražnikom, da so jih tlačili.+ Ko so se potem vrnili k tebi in klicali na pomoč,+ si jih uslišal iz nebes+ in jih po svojem velikem usmiljenju znova in znova reševal.+
29 Čeprav si jih opominjal,+ da bi jih vrnil k svoji postavi,+ so ravnali prevzetno+ in niso ubogali tvojih zapovedi. Grešili so+ proti tvojim sodnim odločbam,+ ki pomenijo življenje za tistega, ki jih izpolnjuje.+ Trmasto so ti obračali hrbet,+ bili so trdovratni+ in niso poslušali.+
30 Toda ti si bil mnogo let potrpežljiv z njimi+ in si jih s svojim duhom opominjal+ po svojih prerokih, vendar niso poslušali.+ Zato si jih izročil v roke ljudstvom drugih dežel.+
31 Vendar jih v svojem velikem usmiljenju nisi povsem pokončal+ niti jih nisi zapustil,+ saj si milostljiv+ in usmiljen+ Bog.
32 In zdaj, o naš Bog, veliki,+ mogočni+ in strah zbujajoči+ Bog, ki izpolnjuješ zavezo+ in izkazuješ srčno dobrotljivost,+ naj se ti vsa ta nadloga, ki je zadela nas,+ naše kralje+ in naše kneze,+ naše duhovnike+ in naše preroke,+ naše praočete+ in vse tvoje ljudstvo, od dni asirskih kraljev do današnjega dne,+ ne zdi neznatna.+
33 Ti si pravičen+ v vsem, kar nas je doletelo, kajti ti si bil zvest,+ mi pa smo ravnali hudobno.+
34 Naši kralji, naši knezi, naši duhovniki in naši praočetje+ niso izpolnjevali tvoje postave+ niti se niso menili za tvoje zapovedi+ in tvoja pričevanja*, s katerimi si jih opominjal.+
35 V svojem kraljestvu+ in sredi izobilja dobrot,+ ki si jim jih dajal, v prostrani in rodovitni deželi,+ ki si jim jo dal, ti niso služili+ in se niso odvrnili od svojih hudobnih dejanj.+
36 Glej, mi smo danes sužnji!+ Sužnjujemo v deželi, ki si jo dal našim praočetom, da bi uživali njen sad in njene dobrote.+
37 Njen obilni pridelek+ prejemajo kralji,+ ki si jih zaradi naših grehov postavil nad nas.+ Oni vladajo nad našimi telesi in nad našo živino, kakor jih je volja, in mi smo v veliki stiski.+
38 Zaradi vsega tega smo sprejeli trden dogovor+ v pisni obliki, ki so ga s pečatom potrdili+ naši knezi, leviti in duhovniki.«+
