Ozej 11:1–12
11 »Ko je bil Izrael še deček, sem ga ljubil,+ in iz Egipta sem poklical svojega sina.+
2 Bolj ko so klicali Izraelce,+ bolj so se ti oddaljevali od njih.+ Žrtvovali so Baalovim podobam+ in zažigali daritve izrezljanim podobam.+
3 Jaz pa sem Éfraima učil hoditi,+ jemal sem ga v naročje,+ toda on ni spoznal, da sem ga ozdravil.+
4 Vodil sem ga s človeškimi vrvmi, z vrvmi ljubezni.+ Postal sem mu kakor tisti, ki privzdiguje jarem od njegovih čeljusti,+ in ga blago hranil.+
5 Ne bo se vrnil v egiptovsko deželo, ampak bo njegov kralj Asirija,+ ker se ni hotel vrniti k meni.+
6 Meč bo divjal po njegovih mestih,+ uničil bo njegove zapahe in ga požrl+ zaradi njegovih namer.+
7 Moje ljudstvo se nagiba k nezvestobi do mene.+ Kličejo ga k temu, kar je vzvišeno, toda nihče se ne vzdigne.
8 Kako bi te mogel zapustiti, o Éfraim?+ Kako bi te mogel izročiti drugemu, o Izrael?+ Kako bi mogel ravnati s teboj kakor z Ádmo?+ Kako bi ti mogel storiti to, kar sem storil Zebojímu?+ Moje srce se je spremenilo v meni,+ moje sočutje se je razvnelo.
9 Zadrževal bom svojo plamtečo jezo.+ Éfraima ne bom znova uničil,+ ker sem Bog,+ ne pa človek, jaz sem Sveti, ki sem sredi tebe.+ Ne bom prišel v jezi.
10 Šli bodo za Jehovom,+ ki bo rjovel kakor lev.+ In ko bo zarjovel,+ bodo sinovi trepetaje prišli z zahoda.+
11 Kakor ptica bodo trepetaje izšli iz Egipta+ in kakor golob iz asirske dežele.+ Storil bom, da bodo prebivali v svojih hišah,« govori Jehova.+
12 »Éfraim me je obdal z lažjo+ in Izraelova hiša s prevaro. Toda Juda še naprej hodi z Bogom+ in je zvest Najsvetejšemu.«
