Pregovori 6:1–35
6 Moj sin, če si postal porok svojemu bližnjemu,+ če si s stiskom roke potrdil dogovor z neznancem,+
2 če so te izreki tvojih ust ujeli v zanko,+ če so te izreki tvojih ust ulovili,
3 stori naslednje, moj sin, in se reši, ker si prišel v roke svojemu bližnjemu:+ pojdi, ponižaj se in svojega bližnjega zasuj s prošnjami.+
4 Svojim očem ne daj spati in svojim vekam ne dovoli dremati.+
5 Reši se kakor gazela iz lovčeve roke in kakor ptica iz ptičarjeve roke.+
6 Pojdi k mravlji,+ lenuh,+ opazuj njene poti in postani moder.
7 Čeprav nima ne poveljnika ne nadzornika ne vladarja,
8 si poleti pripravlja hrano+ in ob žetvi nabira živež.
9 Lenuh, kako dolgo boš še ležal?+ Kdaj se boš vzdignil iz svojega spanja?+
10 Malo boš še pospal, malo podremal, malo boš še držal roke križem in poležaval,+
11 pa bo nadte prišlo siromaštvo kakor kakšen ropar+ in pomanjkanje kakor oborožen človek.+
12 Ničvreden,+ hudoben človek hodi naokrog s popačenim govorom,+
13 mežika z očesom,+ daje znake z nogo, nakazuje s prsti.+
14 V njegovem srcu je izprijenost.+ Ves čas snuje húdo+ in nenehno seje prepire.+
15 Zato ga bo nenadoma doletela nesreča;+ v trenutku bo zlomljen, in zanj ne bo ozdravljenja.+
16 Šest reči je, ki jih Jehova sovraži,+ da, sedem reči se gnusi njegovi duši:+
17 visoke oči,+ lažniv jezik+ in roke, ki prelivajo nedolžno kri,+
18 srce, ki snuje hudobne naklepe,+ noge, ki naglo tečejo, da bi delale húdo,+
19 kriva priča, ki širi laži,+ in vsak, ki seje prepire med brati.+
20 Moj sin, izpolnjuj zapoved svojega očeta+ in ne zavrzi pouka* svoje matere.+
21 Nenehno si ju privezuj na srce,+ zavezuj si ju okrog vratu.+
22 Ko boš hodil naokrog, te bosta vodila,+ ko se boš ulegel, bosta pazila nate,+ in ko se boš zbudil, bosta skrbela zate.
23 Kajti zapoved je svetilka+ in zakon luč,+ vzgojni opomini* so pot življenja,+
24 da bi te varovali pred pokvarjeno žensko,+ pred dobrikavim jezikom tuje ženske.+
25 Ne poželi v svojem srcu njene lepote+ in naj te ne ujame s svojimi sijočimi očmi,+
26 ker človeku zaradi prostitutke na koncu ostane le še hlebec kruha;+ poročena ženska pa lovi dragoceno dušo.+
27 Ali lahko kdo vzame ogenj v svoje naročje, ne da bi se mu oblačila zažgala?+
28 Ali lahko kdo hodi po žerjavici, ne da bi se mu noge ožgale?
29 Podobno je z vsakim, ki spi z ženo svojega bližnjega:+ nihče, ki se je dotakne, ne bo ostal nekaznovan.+
30 Ljudje ne zaničujejo tatu, ki krade, da bi nasitil svojo dušo, ko je lačen.
31 Toda če ga ujamejo, mora povrniti sedemkratno; dal bo vse dragocenosti svoje hiše.+
32 Vsak, ki prešuštvuje z žensko, je nerazsodnega srca;+ kdor to dela, si uničuje dušo.+
33 Doletela ga bosta nadloga in nečast,+ sramota se mu ne bo izbrisala.+
34 Kajti mož zaradi ljubosumnosti besni,+ in ob dnevu maščevanja ne bo pokazal usmiljenja.+
35 Ne bo se zmenil za nobeno odkupnino, niti se ne bo pripravljen spraviti, pa naj mu prineseš še tako veliko darilo.
