Pridigar 2:1–26
2 V srcu sem si rekel:+ »Daj, da preizkusim veselje+ in da uživam v dobrem.«+ Toda glej, tudi to je bila ničevost.
2 O smehu sem rekel »Neumnost!«+ in o veselju+ »Kaj to pomaga?«.
3 S svojim srcem sem se lotil preiskovanja, tako da sem telo razveseljeval z vinom,+ hkrati pa svoje srce vodil z modrostjo.+ Predajal sem se neumnosti, da bi videl, kakšne koristi imajo človeški sinovi od tega, kar počnejo pod nebom vse dni svojega življenja.+
4 Lotil sem se velikih del.+ Zgradil sem si hiše,+ zasadil sem si vinograde.+
5 Naredil sem si vrtove in parke+ ter v njih zasadil vsakršno sadno drevje.
6 Naredil sem si vodne zbiralnike,+ da sem iz njih namakal mlado drevje v gozdu.+
7 Priskrbel sem si hlapce in dekle+ ter imel doma rojene služabnike.+ Imel sem tudi veliko živine, goveda in drobnice, več od vseh, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu.+
8 Nakopičil sem si srebro in zlato+ ter lastnino, kakršno imajo le kralji in pokrajine.+ Priskrbel sem si pevce in pevke+ ter okusil to, kar je človeškim sinovom v veselje+ – ženo in žene.+
9 Postal sem večji in mogočnejši od vseh, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu.+ Tudi moja modrost je ostala pri meni.+
10 Svojim očem nisem ničesar odrekel+ in svojega srca nisem prikrajšal za nobeno veselje. Moje srce se je veselilo zaradi vsega mojega truda,+ in to mi je bilo plačilo za ves moj trud.+
11 Ko pa sem se ozrl po vseh svojih delih, ki so jih storile moje roke, in po vsem, kar sem z velikim trudom dosegel,+ sem videl, da je vse ničevost in lovljenje vetra+ in da ni od tega nobene koristi pod soncem.+
12 Obrnil sem se, da bi preiskal modrost,+ neumnost in norost.+ Kajti kaj lahko stori človek, ki pride za kraljem? Samo to, kar je že bilo narejeno.
13 Spoznal sem, da ima modrost prednost pred neumnostjo,+ tako kakor ima svetloba prednost pred temo.+
14 Modri jasno vidi svojo pot*,+ neumni pa hodi v temi.+ Vendar pa sem spoznal tudi to, da oba čaka enak konec.+
15 In sem si rekel v srcu:+ »Doletel me bo enak konec kakor neumneža.«+ Čemu sem potem postal moder, preveč moder?+ In sem si rekel v srcu: »Tudi to je ničevost.«
16 Kajti ne spomin na modrega ne spomin na neumneža ni trajen.+ V dnevih, ki prihajajo, bo vsak pozabljen. In kako bo umrl moder človek? Tako kakor neumnež.+
17 Tedaj sem zasovražil življenje,+ ker sem videl, da je delo, ki se opravlja pod soncem, prežeto z nadlogami.+ Vse je namreč ničevost in lovljenje vetra.+
18 Zasovražil sem vse, za kar sem se toliko trudil in si prizadeval pod soncem+ in kar moram zapustiti človeku, ki bo prišel za menoj.+
19 Kdo ve, ali bo moder ali nespameten?+ Pa vendar bo zagospodoval nad vsem, za kar sem se toliko trudil in si z modrostjo prizadeval pod soncem.+ Tudi to je ničevost.
20 Tedaj sem začel v srcu obupavati+ zaradi vsega, za kar sem se toliko trudil in si prizadeval pod soncem.
21 Kajti vse to, za kar si človek prizadeva z modrostjo, znanjem in spretnostjo,+ dobi potem nekdo, ki se za to ni trudil.+ Tudi to je ničevost in veliko zlo.+
22 Kaj namreč človeku koristi ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se toliko trudi pod soncem?+
23 Kajti vse svoje dni trpi bolečine in nejevoljo+ pri svojem delu; njegovo srce ne počiva niti ponoči.+ Tudi to je ničevost.
24 Za človeka ni nič boljšega, kakor da jé in pije ter pusti svoji duši uživati v dobrem zaradi svojega truda.+ Videl sem, da je tudi to iz roke pravega Boga.+
25 Kajti kdo jé+ in kdo pije bolje kakor jaz?+
26 Pravi Bog daje človeku, ki mu ugaja,+ modrost, znanje in veselje,+ grešniku pa daje, da zbira in spravlja skupaj, in to za tistega, ki Bogu ugaja.+ Tudi to je ničevost in lovljenje vetra.+
Opombe
^ Dobesedno »ima oči v svoji glavi«.
