Pridigar 3:1–22
3 Vse ima svoj čas.+ Vsako početje pod nebom ima svoj čas:
2 je čas rojevanja+ in čas umiranja,+ čas sajenja in čas, da se zasajeno izruva,+
3 je čas ubijanja+ in čas zdravljenja,+ čas podiranja in čas zidanja,+
4 je čas jokanja+ in čas smejanja,+ čas žalovanja+ in čas plesanja,+
5 je čas razmetavanja kamnov+ in čas zbiranja kamnov,+ čas objemanja+ in čas, ko se ne objema,+
6 je čas iskanja+ in čas, ko se človek sprijazni z izgubo, čas spravljanja in čas, ko se meče proč,+
7 je čas paranja+ in čas šivanja,+ čas molčanja+ in čas govorjenja,+
8 je čas ljubezni in čas sovraštva,+ čas vojne+ in čas miru.+
9 Kakšno korist ima tisti, ki kaj dela, od tega, za kar si toliko prizadeva?+
10 Videl sem opravilo, ki ga je Bog dal človeškim sinovom, da se z njim ukvarjajo.+
11 On je vse naredil lepo, in to ob svojem času.+ Tudi večnost je položil ljudem v srce,+ samo da ne bodo nikoli povsem* doumeli dela, ki ga je naredil pravi Bog.+
12 Spoznal sem, da ni zanje nič boljšega, kakor da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju;+
13 spoznal sem tudi, da bi moral vsak človek jesti in piti ter uživati v dobrem pri vsem svojem trudu.+ To je Božji dar.+
14 Spoznal sem, da vse, kar pravi Bog dela, ostane za večno.+ Nič se ne more k temu dodati in nič se ne more odvzeti.+ Pravi Bog to dela,+ da bi se ga ljudje bali.+
15 Kar je, je bilo že prej, in kar bo, je od nekdaj.+ Pravi Bog+ si prizadeva za dobro tistih, ki so preganjani.+
16 Še sem videl pod soncem, da tam, kjer bi morala biti pravica, vlada hudobija, in da tam, kjer bi morala biti pravičnost, vlada hudobnost.+
17 V srcu sem si rekel:+ »Pravi Bog bo sodil pravičnega in hudobnega,+ kajti pri njem ima vsaka stvar in vsako opravilo svoj čas.«+
18 V svojem srcu sem glede človeških sinov rekel, da jih bo pravi Bog presejal, tako da bodo videli, da so kakor živali.+
19 Kakršen je namreč konec človeških sinov, takšen je tudi konec živali – vse čaka enak konec.+ Kakor umrejo živali, tako umrejo tudi ljudje.+ In vsi imajo istega duha,+ tako da človek nima prednosti pred živalmi, kajti vse je ničevost.
20 Vsi odhajajo na isti kraj.+ Vsi so nastali iz prahu+ in vsi se vračajo v prah.+
21 Kdo ve, ali se duh človeških sinov dviga navzgor in ali se duh živali spušča navzdol proti zemlji?+
22 Spoznal sem, da ni nič boljšega, kakor da se človek veseli pri svojem delu,+ ker je to njegovo plačilo. Kajti kdo ga bo privedel nazaj, da bi videl, kaj bo za njim?+
Opombe
^ Dobesedno »od začetka do konca«.
