Pridigar 5:1–20
5 Pazi na svoje korake,+ kadar greš v hišo pravega Boga. Pristopi, da bi poslušal,+ ne pa da bi daroval žrtve, kakor jih darujejo neumneži,+ saj ne vedo, da delajo húdo.+
2 Ne bodi nagel s svojimi usti in tvoje srce+ naj ne hiti, da bi izreklo besedo pred pravim Bogom.+ Kajti pravi Bog je v nebesih,+ ti pa si na zemlji. Zato naj bo tvojih besed malo.+
3 Sanje namreč prihajajo zaradi prezaposlenosti*+ in neumneževo govorjenje zaradi mnogih besed.+
4 Kadar se zaobljubiš Bogu, se zaobljube ne obotavljaj izpolniti,+ kajti neumneži niso nikomur v veselje.+ To, kar obljubiš, tudi izpolni.+
5 Bolje je, da se ne zaobljubiš,+ kakor pa da se zaobljubiš in zaobljube ne izpolniš.+
6 Ne dovoli svojim ustom, da bi navedla tvoje telo na greh,+ niti ne govori pred angelom,+ da si se zmotil.+ Zakaj naj bi se pravi Bog razjezil zaradi tvojega glasu in uničil delo tvojih rok?+
7 Kajti zaradi prezaposlenosti prihajajo sanje,+ pa tudi ničevosti in mnoge besede. Zato se boj pravega Boga.+
8 Če vidiš, da v deželi zatirajo siromake in nasilno kratijo pravico+ in pravičnost, se temu ne čudi,+ ker tisti, ki je višji od visokega,+ vse to opazuje,+ in nad visokimi so še drugi, ki so višji od njih.
9 Dobiček zemlje je za vse te ljudi.+ Tudi kralju se streže, kadar se obdeluje polje.+
10 Kdor ljubi srebro, se srebra nikoli ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, mu dobička ni nikoli dovolj.+ Tudi to je ničevost.+
11 Ko se množijo dobre reči, se množijo tudi tisti, ki jih uživajo.+ In kakšno korist ima od teh reči njihov lastnik, razen da jih gleda s svojimi očmi?+
12 Delavcu je spanje sladko,+ bodisi da je jedel malo ali veliko, bogatašu pa njegovo bogastvo ne da spati.
13 Je hudo zlo, ki sem ga videl pod soncem: bogastvo, ki si ga njegov lastnik shranjuje sebi v nesrečo.+
14 Bogastvo propade+ zaradi nesrečnega opravila, on pa postane oče sina, ne da bi imel kaj v svoji roki.+
15 Tako kakor je človek prišel nag iz materinega telesa, tako bo tudi odšel;+ odšel bo takšen, kot je prišel. Ničesar ne more odnesti+ za svoj trud, ničesar ne more vzeti s seboj.
16 Tudi to je hudo zlo: človek odide takšen, kot je prišel. In kakšno korist ima od tega, da se toliko trudi za veter?+
17 Poleg tega vse svoje dni jé v temi, ob veliki nejevolji,+ bolan in jezen.
18 Glej, videl sem, da je najboljše in najlepše, da človek jé in pije ter uživa v dobrem pri vsem svojem trudu,+ s katerim se toliko trudi pod soncem vse dni svojega življenja, ki mu ga je dal pravi Bog, kajti to je njegovo plačilo.
19 In pravi Bog je vsakemu človeku, kateremu je dal bogastvo in imetje,+ tudi omogočil, da ga uživa+ in da prejema svoje plačilo ter da se veseli pri svojem trudu.+ To je Božji dar.+
20 Takšen ne razmišlja pogosto o dnevih svojega življenja, ker ga pravi Bog zaposluje s tem, kar veseli njegovo srce.+
Opombe
^ Ali »mnogih skrbi«.
