Pridigar 6:1–12
6 Je zlo, ki sem ga videl pod soncem in je pogosto med ljudmi:
2 pravi Bog daje nekomu bogastvo, imetje in slavo,+ in njegovi duši ničesar ne manjka od tistega, po čemer hrepeni,+ pa vendar mu pravi Bog ne dá, da bi to užival,+ ampak bo to užival tujec.+ To je ničevost in huda bolezen.
3 Če bi človek imel sto otrok+ in bi živel mnogo let, da bi bilo njegovih let veliko,+ vendar se njegova duša ne bi nasitila dobrega+ in ne bi odšel v grob,+ potem moram reči, da je mrtvorojeni otrok na boljšem kakor on.+
4 Ta otrok je zaman prišel na svet in odhaja v temo, njegovo ime bo pokrito s temo.+
5 Sonca ni videl ne spoznal,+ vendar ima več miru kakor oni.+
6 Tudi če bi oni živel dvakrat tisoč let, pa ne bi užival v dobrem+ – mar ne odhajajo vsi na isti kraj?+
7 Ves človekov trud je za njegova usta,+ toda njegova duša se ne nasiti.
8 Kakšno prednost ima modri pred neumnežem?+ Kaj ima stiskani od tega, da se zna vesti pred živečimi?
9 Bolje je gledati z očmi kakor pa hoditi za hrepenenjem svoje duše.+ Tudi to je ničevost in lovljenje vetra.+
10 Vse, kar obstaja, že ima svoje ime, in znano je, kaj je človek.+ On se ne more pravdati z močnejšim od sebe.+
11 Ker je mnogo tega, kar povečuje ničevost,+ kakšno korist ima človek od tega?
12 Kajti kdo ve, kaj je dobro človeku v življenju+ vse dni njegovega ničevega življenja, ki jih preživi kakor senca?+ Kajti kdo lahko človeku pove, kaj bo za njim pod soncem?+
