Psalm 105:1–45

105  Zahvaljujte se Jehovu, kličite njegovo ime,+oznanjujte med ljudstvi njegova dela!+   Pojte mu, hvalite ga s pesmijo,+zanimajte se za vsa njegova čudovita dela!+   Hvalite se z njegovim svetim imenom!+Naj se veseli srce teh, ki iščejo Jehova.+   Iščite Jehova in njegovo moč!+Vedno iščite njegovo obličje!+   Spominjajte se njegovih čudovitih del, ki jih je storil,+njegovih čudežev in sodnih odločb njegovih ust,+   o vi, potomci njegovega služabnika Abrahama,+Jakobovi sinovi, njegovi izbranci!+   On je Jehova, naš Bog.+Njegove sodne odločbe veljajo po vsej zemlji.+   Vekomaj se spominja svoje zaveze,+do tisočega rodu besede, ki jo je zapovedal.+   To zavezo je sklenil z Abrahamom,+prisego je dal Izaku.+ 10  To prisego je kot uredbo ohranil tudi za Jakoba,kot trajno zavezo za Izraela,+ 11  ko je rekel: »Tebi bom dal kánaansko deželo,+v dediščino vam jo bom odmeril.«+ 12  To je naznanil, ko jih je bilo še malo,+res, zelo malo, in so v njej prebivali kot tujci.+ 13  Hodili so naokrog, od naroda do naroda,+od enega kraljestva do drugega ljudstva.+ 14  Nobenemu človeku ni dovolil, da bi jih ogoljufal,+zaradi njih je opominjal kralje.+ 15  Rekel je: »Ne dotikajte se mojih maziljencev,+ne storite hudega mojim prerokom!«+ 16  Priklical je lakoto v deželo,+vse palice, na katerih so hranili svoje venčaste hlebce, je zlomil.+ 17  Pred njimi je poslal moža,Jožefa, ki je bil prodan za sužnja.+ 18  Njegove noge so stiskali s sponami,+v železnih okovih je bila njegova duša.+ 19  Dokler se ni izpolnila izrečena beseda,+ga je prečiščeval Jehovov izrek.+ 20  Kralj je ukazal, naj ga izpustijo,+vladar ljudstev, naj ga osvobodijo. 21  Postavil ga je za gospodarja svoji hiši,+za gospodarja nad vso svojo lastnino,+ 22  da bi njegove kneze podredil svoji duši+in njegove starejše može učil modrosti.+ 23  Nato je v Egipt prišel Izrael,+v Hamovi deželi+ se je kot tujec naselil Jakob. 24  Bog je svoje ljudstvo naredil zelo rodovitno,+naredil ga je mogočnejšega od njegovih nasprotnikov.+ 25  In dopustil je, da se je njihovo srce spremenilo in so zasovražili njegovo ljudstvo+in zvijačno ravnali z njegovimi služabniki.+ 26  Poslal je Mojzesa, svojega služabnika,+in Arona, ki ga je bil izbral.+ 27  Pokazala sta jim njegova znamenja+in čudeže v Hamovi deželi.+ 28  Poslal je temo, in stemnilo se je,+nista se uprla njegovim besedam.+ 29  Njihove vode je spremenil v kri+in pomoril njihove ribe.+ 30  Zamrgolelo je žab v njihovi deželi,+v sobanah njihovih kraljev. 31  Rekel je, naj pridejo obadi,+komarji v vse njihove kraje.+ 32  Nalive dežja jim je spremenil v točo,+v plameneči ogenj po njihovi deželi.+ 33  Stolkel jim je trto in smokve,polomil je drevesa v njihovih krajih.+ 34  Rekel je, naj pridejo kobilice,+mlade kobilice brez števila.+ 35  Pojedle so vse rastlinje v njihovi deželi,+tudi sad njihove zemlje so pojedle. 36  Nato je pobil vse prvorojence v njihovi deželi,+začetek vse njihove razmnoževalne moči.+ 37  Svoje ljudstvo je izpeljal s srebrom in zlatom,+med njegovimi rodovi ni bilo nikogar, ki bi omahnil. 38  Egipt se je veselil, ko so odšli,kajti groza se je bila zgrnila nanj.+ 39  Oblak je razprostrl kot zastor+in poslal ogenj, da je razsvetljeval ponoči.+ 40  Prosili so, in poslal je prepelice,+sitil jih je s kruhom z neba.+ 41  Odprl je skalo, in pritekle so vode.+Kakor reka so tekle skozi sušno pokrajino.+ 42  Spomnil se je namreč svoje svete besede, ki jo je dal svojemu služabniku Abrahamu.+ 43  Izpeljal je torej svoje ljudstvo v veselju,+svoje izbrance ob veselem vriskanju.+ 44  Dal jim je dežele narodov,+v last so dobili sad truda drugih ljudstev,+ 45  da bi se ravnali po njegovih uredbah+in izpolnjevali njegove zakone.+Hvalite Jaha!+

Opombe