Psalm 141:1–10
Davidova pesem.
141 O Jehova, k tebi kličem.+Prihiti k meni!+Prisluhni mojemu glasu, ko te kličem!+
2 Naj ti bo moja molitev sprejemljiva kakor pripravljeno kadilo,+dvigovanje mojih rok kakor večerna žitna daritev.+
3 O Jehova, postavi stražo mojim ustom,+čuvaja k vratom mojih ustnic!+
4 Ne nagibaj mojega srca k slabemu,+da ne bi v hudobnosti počel sramotnih reči+skupaj z ljudmi, ki delajo húdo,+da se ne bi sitil z njihovimi poslasticami.+
5 Če bi me udaril pravični, bi to bila srčna dobrotljivost*,+če bi me opomnil, bi to bilo kakor olje glavi+in moja glava se ga ne bi branila.+Še molil bi zanj, ko bi se znašel v nesreči.+
6 Sodniki ljudstva so bili pahnjeni s skale,+ljudstvo pa je slišalo moje besede in videlo, da so prijetne.+
7 Kakor so koščki lesa raztreseni po tleh, ko kdo seka in cepi drva,tako so naše kosti raztresene ob žrelu šeóla*.+
8 Toda moje oči so uprte vate,+ o Jehova, Vrhovni gospod!+K tebi sem se zatekel.+Ne daj, da bi bila moja duša izlita v smrt!+
9 Varuj me, da se ne ujamem v past, ki so mi jo nastavili,+in v zanke tistih, ki delajo húdo!+
10 Vsi hudobni bodo skupaj padli v svoje mreže,+jaz pa bom varno šel mimo njih.
