Psalm 144:1–15
Davidov psalm.
144 Naj bo slavljen Jehova, moja skala,+ki moje roke uči bojevanja,+moje prste vojskovanja,
2 moja srčna dobrotljivost* in utrdba,+moja varna trdnjava in moj rešitelj,+moj ščit+ in tisti, h kateremu sem se zatekel,+tisti, ki mi podreja ljudstva.+
3 O Jehova, kaj je človek, da bi se moral ozirati nanj,+sin smrtnega človeka,+ da bi ga moral upoštevati?
4 Človek je podoben sapi,+njegovi dnevi so kakor senca, ki izginja.+
5 O Jehova, upogni nebo in spusti se dol!+Dotakni se gora, da se bodo začele kaditi!+
6 Posveti z bliskom, da razkropiš moje sovražnike,+pošlji svoje puščice, da med njimi povzročiš zmešnjavo!+
7 Iztegni svoje roke z višave,+osvobodi me in me reši mnogih voda,+rok tujcev,+
8 katerih usta govorijo neresnico+in katerih desnica je desnica laži.+
9 O Bog, zapel ti bom novo pesem.+Na desetstrunsko glasbilo ti bom igral hvalnice,+
10 tebi, ki kraljem daješ zmago,+tebi, ki svojega služabnika Davida osvobajaš pogubnega meča.+
11 Osvobodi me in reši rok tujcev,+katerih usta govorijo neresnico+in katerih desnica je desnica laži,+
12 ki pravijo: »Naši mladi sinovi so kakor mlade sadike, ko zrastejo,+naše hčere kakor izrezljani vogelni stebri v palačah,
13 naše shrambe so polne, oskrbljene z vsakovrstnimi pridelki,+naše črede se množijo tisočerno, desettisočerno, po naših ulicah,
14 naše krave so breje in nobena ne utrpi izgube, nobena ne splavi.+Na naših trgih ni nobenega vpitja.+
15 Srečno ljudstvo, ki mu gre tako!«Srečno je tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova!+
