Psalm 39:1–13
Dirigentu: za jedutun*.+ Davidova pesem.
39 Rekel sem: »Pazil bom na svoje poti,+da ne bom grešil z jezikom.+Nadel si bom uzdo*, da bo stražila moja usta,+vse dokler bo kak hudobnež pred menoj.«+
2 Onemel sem in utihnil,+molčim o dobrem,+svojo bolečino sem potlačil.
3 Srce se je vnelo v meni.+Ob mojem vzdihovanju je gorel ogenj.Z jezikom sem govoril:
4 »O Jehova, daj mi razumeti, kako hitro bo prišel moj konec+in kako malo je mojih dni,+da bom lahko doumel, kako minljiv sem.+
5 Glej, storil si, da je mojih dni malo,+moja življenjska doba je kakor nič pred teboj.+Vsak človek, pa naj je še tako trden, je le sapa.+ (Sélah)
6 Res, človek hodi naokrog kakor senca.+Res, zaman se trudijo.+Človek kopiči stvari, pa ne ve, komu jih bo zapustil.+
7 V kaj naj torej upam, o Jehova?Tebe čakam.+
8 Reši me vseh mojih prestopkov.+Ne daj, da bi me nespametnež sramotil.+
9 Ostal sem brez besed,+ nisem mogel odpreti ust,+saj si ti vse to naredil.+
10 Odpravi od mene nadlogo, ki si mi jo naložil.+Tvoja roka je sovražna do mene, zato minevam.+
11 Človeka poučuješ, ko ga opominjaš zaradi njegovih napak,+njegove dragocenosti požiraš kakor molj.+Res, vsak človek je le sapa.+ (Sélah)
12 Prisluhni moji molitvi, o Jehova,nagni uho k mojemu klicu na pomoč.+
Ne molči, ko vidiš moje solze.+Saj sem le tujec pri tebi,+priseljenec, kakor vsi moji praočetje.+
13 Odvrni pogled od mene, da postanem vedrejši,+preden odidem in me ne bo več.«+
