Razodetje 1:1–20
1 Razodetje+ Jezusa Kristusa, ki ga je dobil od Boga,+ da bi njegovim sužnjem+ pokazal, kaj se mora v kratkem zgoditi.+ In je poslal svojega angela+ ter po njem to v znamenjih+ predstavil sužnju Janezu,+
2 ki je pričeval za Božjo besedo+ in za pričevanje, ki ga je dal Jezus Kristus,+ da, pričeval je za vse, kar je videl.
3 Srečen+ tisti, ki na glas bere+ besede tega prerokovanja,+ in srečni tisti, ki tem besedam prisluhnejo ter izpolnjujejo to, kar je v njem zapisano.+ Kajti določeni čas je blizu.+
4 Jaz, Janez, pišem sedmim občinam*,+ ki so v provinci Aziji:
Prejmite nezasluženo dobrotljivost in mir od »Tistega, ki je, ki je bil in ki prihaja«+ ter od sedmih duhov,+ ki so pred njegovim prestolom,
5 in od Jezusa Kristusa, ki je »Zvesta priča«,+ »Prvorojenec izmed mrtvih«+ in »Vladar nad kralji zemlje«.+
Njemu, ki nas ljubi+ in ki nas je s svojo krvjo odrešil naših grehov+
6 (on nas je tudi naredil za kralje,+ za duhovnike+ svojemu Bogu in Očetu), da, njemu bodi slava in moč na večne čase.+ Amen*.
7 Glej, prihaja z oblaki+ in videlo ga bo vsako oko,+ tudi tisti, ki so ga prebodli.+ Zaradi njega se bodo od žalosti tolkli po prsih vsi rodovi zemlje.+ Da, amen.
8 »Jaz sem alfa in omega*,«+ govori Bog Jehova, »tisti, ki je, ki je bil in ki prihaja,+ Vsemogočni.«+
9 Jaz, Janez, vaš brat, ki sem kot Jezusov sledilec+ soudeležen z vami pri stiski+ in kraljestvu+ in zdržljivosti,+ sem bil zato, ker sem govoril o Bogu in pričeval za Jezusa,+ na otoku, ki se imenuje Pátmos.
10 Po navdihnjenju+ sem se znašel+ v Gospodovem dnevu.+ Za seboj sem zaslišal močan glas,+ podoben glasu trobente,
11 ki mi je rekel: »To, kar vidiš, napiši+ v zvitek in ga pošlji sedmim občinam:+ v Efez,+ Smirno,+ Pêrgamon,+ Tiatíro,+ Sárde,+ Filadélfijo+ in Laodikéjo.«+
12 Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas mi je govoril. In ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov,+
13 sredi njih pa nekoga, ki je bil podoben sinu človekovemu.+ Na sebi je imel oblačilo, ki mu je segalo do stopal, čez prsi pa je bil prevezan z zlatim pasom.
14 Glavo in lase je imel bele+ kakor bela volna, kakor sneg, in oči je imel kakor ognjen plamen.+
15 Njegove noge so bile kakor v peči razžarjen čisti baker+ in njegov glas+ kakor zvok mnogih voda.
16 V desnici je imel sedem zvezd+ in iz njegovih ust je prihajal oster, dolg dvorezen meč,+ njegov obraz pa je bil kakor sonce, kadar močno sije.+
17 Ko sem ga torej videl, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev.
On pa je name položil svojo desnico in rekel: »Ne boj se.+ Jaz sem prvi+ in zadnji+
18 in živi.+ Bil sem mrtev,+ toda glej, živim na vekomaj+ in imam ključe smrti+ in hada*.+
19 Zapiši torej to, kar si videl in kar je in kar se bo še zgodilo po tem.+
20 Kar zadeva sveto skrivnost sedmerih zvezd,+ ki si jih videl v moji desnici, in sedmerih zlatih svečnikov,+ pa tole: sedmero zvezd predstavlja angele sedmerih občin, sedmero svečnikov pa predstavlja sedmere občine.+
