Razodetje 10:1–11
10 Nato sem videl, kako se je iz nebes spuščal še en močan angel.+ Ogrnjen je bil z oblakom,+ na glavi pa je imel mavrico. Njegov obraz je bil kakor sonce,+ noge+ kakor ognjena stebra
2 in v roki je imel razvit majhen zvitek. Z desno nogo je stopil na morje, z levo na zemljo+
3 in glasno zavpil, tako kakor zarjove lev.+ In ko je zavpil, se je s svojimi glasovi oglasilo sedem gromov.+
4 Ko je teh sedem gromov spregovorilo, sem hotel pisati, toda iz nebes sem zaslišal glas,+ ki je rekel: »To, kar so povedali sedmeri gromi, zapečati.+ Tega ne zapiši.«
5 Tedaj je angel, ki sem ga videl stati na morju in zemlji, dvignil desnico proti nebu+
6 ter pri Tistem, ki živi+ na vekomaj,+ ki je ustvaril nebo in to, kar je na njem, zemljo+ in to, kar je na njej, ter morje in to, kar je v njem,+ prisegel: »Odlašanja ne bo več.+
7 V dneh trobentanja sedmega angela,+ tik preden bo zatrobil,+ bo dopolnjena Božja sveta skrivnost,+ v skladu z dobro novico, ki jo je Bog oznanil svojim sužnjem, prerokom.«+
8 In glas,+ ki sem ga slišal iz nebes, je spet spregovoril z menoj in rekel: »Pojdi, vzemi razviti zvitek iz roke angela, ki stoji na morju in zemlji.«+
9 Šel sem torej k angelu in mu rekel, naj mi da mali zvitek. On pa mi je rekel: »Vzemi ga in pojej.+ V trebuhu te bo grenil, v ustih pa bo sladek kakor med.«
10 Tedaj sem iz angelove roke vzel mali zvitek in ga pojedel.+ In v ustih je bil sladek kakor med,+ toda ko sem ga pojedel, me je v trebuhu zagrenilo.
11 In rečeno mi je bilo: »Znova moraš prerokovati glede ljudstev, narodov, jezikov in mnogih kraljev.«+
