Razodetje 11:1–19

11  Tedaj sem dobil trst, podoben palici,+ in rečeno mi je bilo: »Vstani in izmeri Božje tempeljsko svetišče,+ oltar in tiste, ki v svetišču častijo Boga.  Toda dvorišče, ki je zunaj+ tempeljskega svetišča, v celoti izpusti in ga ne izmeri, ker je bilo dano narodom,+ in ti bodo sveto mesto+ teptali dvainštirideset mesecev.+  Jaz pa bom svoji priči+ navedel, da bosta oblečeni v raševino+ prerokovali+ tisoč dvesto šestdeset dni.«  Ti priči sta simbolično predstavljeni z dvema oljkama+ in dvema svečnikoma+ ter stojita pred Gospodarjem zemlje.+  Če bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, bo iz njunih ust prišel ogenj in požrl njune sovražnike.+ Da, če bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, bo moral na tak način umreti.  Oblast imata zapreti nebo,+ da v dneh njunega prerokovanja ne bo deževalo.+ Prav tako imata oblast, da vode spremenita v kri+ in da zemljo udarita z vsakršnimi nadlogami, in to kolikorkrat hočeta.  In ko bosta končali svoje pričevanje, se bo zver, ki se vzdiguje iz brezna,+ z njima vojskovala, ju premagala in ubila.+  Njuni trupli bosta ležali na široki poti velikega mesta, ki se v prenesenem pomenu imenuje Sódoma+ in Egipt, kjer je bil tudi njun Gospod pribit na kol*.+  Pripadniki ljudstev, rodov, jezikov in narodov+ bodo trupli gledali tri dni in pol+ in ne bodo pustili, da se ju položi v grob. 10  Prebivalci zemlje pa se bodo veselili+ nad njima in se radovali ter se med seboj obdarovali,+ ker sta ta preroka mučila tiste, ki prebivajo na zemlji. 11  Potem pa je po treh dneh in pol+ duh življenja od Boga šel vanju,+ tako da sta se postavili na noge. In tiste, ki so ju gledali, je obšel velik strah. 12  Tedaj se je iz nebes zaslišal močan glas,+ ki jima je rekel: »Pridita sem gor!«+ In sta se povzpeli v nebesa v oblaku, njuni sovražniki pa so ju gledali. 13  Še tisto uro je nastal velik potres, in zrušila se je desetina+ mesta. V potresu je umrlo sedem tisoč ljudi, ostali pa so se prestrašili in dali slavo Bogu nebes.+ 14  Drugo gorje+ je mimo. Glej, kmalu pride tretje gorje. 15  Zatrobil je sedmi angel,+ in v nebesih so se zaslišali močni glasovi, ki so govorili: »Kraljevska oblast nad svetom sedaj pripada našemu Gospodu+ in njegovemu Kristusu*,+ in On bo kraljeval na vekomaj.«+ 16  Štiriindvajseteri starešine,+ ki so sedeli pred Bogom na svojih prestolih, pa so pokleknili, se priklonili do tal+ in počastili Boga+ 17  z besedami: »Zahvaljujemo se ti,+ Bog Jehova, Vsemogočni,+ ki si+ in ki si bil, ker si segel po svoji veliki moči+ in zakraljeval.+ 18  Toda narodi so se razjezili. In prišla je tvoja jeza ter določeni čas za to, da se sodijo mrtvi in da se nagradijo+ tvoji sužnji, preroki,+ pa tudi sveti in tisti, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki,+ ter da se pokončajo+ tisti, ki pokončujejo zemljo.«+ 19  Tedaj se je Božje tempeljsko svetišče,+ ki je v nebesih,+ odprlo, in v njem sem zagledal skrinjo+ zaveze. In pojavili so se bliski, glasovi, gromi, potres in velika toča.

Opombe

Glej Dodatek 10.
Ali »Maziljencu, Mesiju«. Glej opombo k Mt 1:16.