Razodetje 4:1–11
4 Po vsem tem sem videl, in glej: odprta vrata v nebesih. Prvi glas, ki sem ga slišal govoriti z menoj, je bil kakor glas trobente,+ in ta mi je rekel: »Pridi sem gor,+ in pokazal ti bom to, kar se mora zgoditi.«+
2 Takoj zatem sem se znašel pod vplivom moči duha. In glej, v nebesih+ je na svojem mestu stal prestol,+ na njem pa je nekdo sedel.+
3 In ta, ki je na njem sedel, je bil po zunanjosti+ podoben jaspisu+ in dragemu kamnu rdeče barve, okoli prestola pa je bila mavrica,+ ki je bila videti kakor smaragd.+
4 Okoli prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na teh prestolih+ sem videl sedeti štiriindvajset+ starešin,+ ki so bili oblečeni v bela vrhnja oblačila,+ na glavah pa so imeli zlate krone.+
5 Od prestola so prihajali bliski,+ glasovi in gromi.+ In pred prestolom je gorelo sedem ognjenih svetilk,+ ki predstavljajo sedem Božjih duhov.+
6 Pred prestolom pa je bilo tudi kristalu podobno steklasto morje.+
Sredi prestola in okoli njega so bila štiri živa bitja,+ spredaj in zadaj polna oči.
7 Prvo živo bitje je bilo podobno levu,+ drugo mlademu biku,+ tretje+ je imelo obraz, podoben človekovemu, in četrto+ je bilo podobno letečemu orlu.+
8 Ta štiri živa bitja+ so imela vsako po šest peruti+ in so bila okrog in spodaj polna oči.+ Brez prestanka so dan in noč govorila: »Svet, svet, svet je Bog Jehova,+ Vsemogočni,+ ki je bil, ki je+ in ki prihaja.«
9 In kadar koli so ta živa bitja izrekla slavo, čast in zahvalo+ tistemu, ki je sedel na prestolu,+ tistemu, ki živi na vekomaj,+
10 so štiriindvajseteri starešine+ padli pred tistega, ki je sedel na prestolu, in častili+ tistega, ki živi na vekomaj. Svoje krone so vrgli pred prestol in rekli:
11 »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo,+ čast+ in moč,+ ker si vse ustvaril;+ po tvoji volji+ vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.«+
