Razodetje 7:1–17
7 Zatem sem videl štiri angele,+ ki so stali na štirih voglih zemlje in zadrževali štiri vetrove+ zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo, ne na morje, ne v nobeno drevo.+
2 Nato sem videl še enega angela, ki se je dvigal od sončnega vzhoda+ in je imel pečat živega Boga.+ Četverim angelom, ki jim je bilo dano, da poškodujejo zemljo in morje, je glasno zavpil:
3 »Ne poškodujte ne zemlje, ne morja, ne dreves, dokler sužnjem našega Boga ne odtisnemo pečata+ na čelo.«+
4 In slišal sem število zapečatenih: sto štiriinštirideset tisoč.+ Ti so bili zapečateni iz vseh rodov+ Izraelovih sinov:+
5 Iz Judovega rodu+ dvanajst tisoč zapečatenih,iz Rúbenovega rodu+ dvanajst tisoč,iz Gadovega rodu+ dvanajst tisoč,
6 iz Áserjevega rodu+ dvanajst tisoč,iz Néftalijevega rodu+ dvanajst tisoč,iz Manásejevega rodu+ dvanajst tisoč,
7 iz Símeonovega rodu+ dvanajst tisoč,iz Lévijevega rodu+ dvanajst tisoč,iz Isahárjevega rodu+ dvanajst tisoč,
8 iz Zábulonovega rodu+ dvanajst tisoč,iz Jožefovega rodu+ dvanajst tisoč,iz Benjaminovega rodu+ dvanajst tisoč zapečatenih.+
9 Po vsem tem sem videl, in glej: velika množica+ ljudi, ki jih noben človek ni mogel prešteti, iz vseh narodov,+ rodov, ljudstev+ in jezikov.+ Stali so pred prestolom+ in pred Jagnjetom, oblečeni v dolga bela oblačila,+ v rokah pa so držali palmove veje.+
10 Glasno so vzklikali: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu,+ ki sedi na prestolu,+ in Jagnjetu.«+
11 Okoli prestola, starešin+ in četverih živih bitij+ pa so stali vsi angeli.+ Pokleknili so pred prestolom, se priklonili do tal in počastili Boga+
12 z besedami: »Amen*! Hvala, slava, modrost, zahvala, čast, moč+ in krepkost našemu Bogu na vekomaj. Amen.«+
13 Tedaj me je eden od starešin+ vprašal: »Kdo so ti, ki so oblečeni v dolga bela oblačila,+ in od kod so prišli?«
14 Takoj sem mu odgovoril: »Moj gospod, ti veš.« In mi je rekel: »To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske.+ Oprali so svoja oblačila in jih pobelili+ v Jagnjetovi krvi.+
15 Zato so pred+ Božjim prestolom in Bogu noč in dan opravljajo sveto službo+ v njegovem templju. In tisti, ki sedi na prestolu,+ bo nad njimi razpel svoj šotor.+
16 Nič več ne bodo lačni ne žejni, tudi sonce ne bo pripekalo nanje ne žgoča vročina,+
17 kajti Jagnje,+ ki je ob prestolu, jih bo paslo+ in jih vodilo k izvirkom vodá+ življenja, Bog pa bo z njihovih oči obrisal vse solze.«+
