Ruta 1:1–22

1  Zgodilo se je v dneh, ko so pravico uveljavljali sodniki.+ V deželi je nastopila lakota+ in neki mož je skupaj s svojo ženo in sinovoma odšel iz Betlehema+ na Judovem, da bi se naselil na moábskih poljanah.+  Možu je bilo ime Elimélek in njegovi ženi Naomi, njegova sinova pa sta se imenovala Mahlón in Kiljón. Bili so Efratéjci+ iz Betlehema na Judovem. Prišli so na moábske poljane in se tam naselili.  Čez čas je Naomi umrl mož, Elimélek, in ostala je sama s sinovoma.  Ta dva sta si kasneje vzela ženi, ki sta bili Moábki.+ Eni je bilo ime Órfa, drugi pa Ruta.+ In prebivali so tam kakih deset let.  Čez čas pa sta tudi Mahlón* in Kiljón* umrla, tako da je Naomi* ostala brez svojih dveh otrok in brez moža.  Tedaj se je skupaj s snahama odpravila z moábskih poljan, saj je v Moábu slišala, da se je Jehova ozrl na svoje ljudstvo+ in mu dal kruh.+  Odšla je iz kraja, kjer je prebivala,+ ter z njo obe njeni snahi. Napotile so se po poti, ki je vodila nazaj v Judovo deželo.  Nazadnje je Naomi svojima snahama dejala: »Pojdita, vrnita se, vsaka v hišo svoje matere. Naj vama Jehova izkaže srčno dobrotljivost*,+ kakor sta jo tudi vedve umrlima možema in meni.+  Naj vaju Jehova obdari+ in poskrbi, da si bosta našli miren dom,+ vsaka v hiši svojega moža.« Nato ju je poljubila,+ onidve pa sta glasno zajokali 10  in ji govorili: »Ne, ampak s teboj bova šli k tvojemu ljudstvu.«+ 11  Toda Naomi jima je rekla: »Vrnita se, moji hčeri. Zakaj bi šli z menoj? Mar lahko še rodim sinove, da bi vama bili za može?+ 12  Vrnita se, moji hčeri, pojdita, kajti prestara sem že za moža. Tudi če bi rekla, da imam upanje, da se bom še nocoj omožila in še rodila sinove,+ 13  ali bosta čakali nanje, da odrastejo? Ali bosta zaradi njih ostali sami, neomoženi? Ne, moji hčeri, ko pomislim na vaju, mi je zelo hudo, da se je Jehovova roka obrnila zoper mene.«+ 14  Tedaj sta še glasneje zajokali. Nato je Órfa poljubila svojo taščo in odšla, Ruta pa je ostala z njo.+ 15  Zato ji je Naomi rekla: »Glej! Tvoja ovdovela svakinja se je vrnila k svojemu ljudstvu in svojim bogovom.+ Vrni se tudi ti z njo.«+ 16  Ruta pa je odvrnila: »Nikar me ne prosi, naj te zapustim in odidem od tebe. Kamor pojdeš ti, pojdem tudi jaz, in kjer boš prenočila ti, bom prenočila tudi jaz.+ Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo+ in tvoj Bog bo moj Bog.+ 17  Kjer boš umrla ti, bom umrla tudi jaz+ in bom tam pokopana. Naj mi Jehova stori to in to in naj temu še doda,+ če bom dovolila, da me kaj drugega razen smrti loči od tebe.« 18  Ko je Naomi videla, da se je trdno odločila iti z njo,+ jo je od tega nehala odvračati. 19  Tako sta skupaj nadaljevali pot, dokler nista dospeli v Betlehem.+ Kakor hitro pa sta prišli v mesto, je zaradi njiju vsepovsod završalo+ in ženske so spraševale: »Ali ni to Naomi?«+ 20  Ona pa je ženskam govorila: »Ne imenujte me Naomi*. Imenujte me Mara*, saj je Vsemogočni+ dovolil, da je moje življenje postalo zelo bridko.+ 21  Ko sem odšla, sem imela vse,+ Jehova pa me je nazaj pripeljal praznih rok.+ Zakaj bi me imenovali Naomi, ko me je Jehova ponižal+ in me je Vsemogočni spravil v nesrečo?«+ 22  Tako se je Naomi vrnila z moábskih poljan+ in z njo tudi Moábka Ruta, njena snaha. V Betlehem+ sta prišli na začetku ječmenove žetve.+

Opombe

»Mahlón« pomeni »bolehen«.
»Kiljón« pomeni »slaboten«.
Dobesedno »ženska«.
Glej opombo k 1Mz 19:19.
»Mara« pomeni »grenkoba«.
»Naomi« pomeni »moje veselje«.