Sodniki 11:1–40
11 Gileádec Jéfte+ je bil krepek in hraber mož.+ Bil je sin neke prostitutke.+ Jéftejev oče pa je bil Gileád.
2 Gileádu je tudi njegova žena rodila sinove. Ko so sinovi te žene odrasli, so Jéfteja nagnali in mu rekli: »Ne boš imel dediščine v hiši našega očeta,+ ker si sin druge ženske.«
3 Tako je Jéfte zaradi svojih bratov pobegnil in se naselil v deželi Tob.+ Okrog Jéfteja pa so se zbirali možje, ki so ostali brez dela, in skupaj z njim plenili sovražnike.+
4 Čez nekaj časa so Amónovi sinovi napadli Izraela.+
5 In ko so Amónovi sinovi napadli Izraela,+ so gileádski starešine takoj odšli v deželo Tob po Jéfteja.+
6 Jéfteju so rekli: »Pridi, bodi nam poveljnik in pojdimo v boj z Amónovimi sinovi!«
7 Jéfte pa je gileádskim starešinam+ odvrnil: »Ali me niste ravno vi tako sovražili, da ste me nagnali iz hiše mojega očeta?+ Zakaj prihajate k meni zdaj, ko ste v stiski?«+
8 Gileádski starešine pa so Jéfteju odgovorili: »Prav zato smo prišli k tebi,+ da bi šel z nami in se bojeval z Amónovimi sinovi ter bi bil poglavar nam in vsem gileádskim prebivalcem.«+
9 Jéfte je gileádskim starešinam rekel: »Če me odpeljete nazaj bojevat se z Amónovimi sinovi in mi jih Jehova izroči+ v roke, tedaj bom vaš poglavar!«
10 In gileádski starešine so Jéfteju dejali: »Jehova nas sliši in naj sodi,+ če ne bomo naredili tako, kot si rekel.«+
11 Jéfte je torej šel z gileádskimi starešinami in ljudstvo si ga je postavilo za poglavarja in poveljnika.+ Jéfte pa je ponovil vse svoje besede pred Jehovom+ v Mícpi.+
12 Nato je Jéfte poslal sle h kralju Amónovih sinov+ in vprašal: »Kaj imaš proti meni,+ da si prišel v mojo deželo bojevat se z menoj?«
13 Kralj Amónovih sinov pa je Jéftejevim slom odgovoril: »Izrael mi je ob svojem izhodu iz Egipta vzel deželo,+ od Arnóna+ do Jabóka in vse tja do Jordana.+ Zdaj jo torej v miru vrni.«
14 Toda Jéfte je še enkrat poslal sle h kralju Amónovih sinov
15 in mu rekel:
»Tako pravi Jéfte: ‚Izrael ni vzel moábske dežele+ niti dežele Amónovih sinov.+
16 Ko je namreč Izrael izšel iz Egipta, je hodil po pustinji vse do Rdečega morja+ in prišel v Kádeš.+
17 Takrat je Izrael poslal sle k edómskemu kralju+ in mu rekel: »Dovoli mi, prosim, da grem skozi tvojo deželo.« Toda edómski kralj ni poslušal. Potem jih je poslal še k moábskemu kralju,+ in tudi ta ni privolil. Tako je Izrael ostal v Kádešu.+
18 Ko so torej hodili po pustinji, so obšli edómsko+ in moábsko deželo. Hodili so vzhodno od moábske dežele+ in se utaborili na področju Arnóna, vendar Arnóna niso prečkali, ker je bil moábska meja.+
19 Nato je Izrael poslal sle k amoréjskemu kralju Sihónu, ki je vladal v Hešbónu,+ in mu rekel: »Prosimo te, dovoli nam, da gremo skozi tvojo deželo v svoj kraj.«+
20 Sihón pa Izraelu ni verjel, da bo samo šel skozi njegovo ozemlje. Zato je zbral vse svoje ljudstvo, se utaboril v Jáhazu+ in napadel Izraela.+
21 Tedaj je Jehova, Izraelov Bog, izročil Sihóna in vse njegovo ljudstvo Izraelu v roke, tako da jih je premagal. In Izrael je zavzel vso deželo Amoréjcev, ki so prebivali na tistem področju.+
22 Zavzeli so torej vse ozemlje Amoréjcev, od Arnóna do Jabóka in od pustinje do Jordana.+
23 Jehova, Izraelov Bog, je bil ta, ki je pregnal Amoréjce izpred svojega ljudstva Izraela,+ in ti hočeš zdaj to ljudstvo pregnati.
24 Mar ti ne preženeš tistih, ki ti jih tvoj bog Kémoš+ dá, da jih preženeš? Tako bomo tudi mi pregnali vsakogar, ki ga naš Bog Jehova prežene izpred nas.+
25 Mar si ti kaj boljši od Zipórjevega sina Balaka, moábskega kralja?+ Ali se je ta kdaj prepiral z Izraelom ali bojeval z njim?
26 Izrael že tristo let prebiva v Hešbónu in v njemu podrejenih mestih,+ v Aroêrju+ in v njemu podrejenih mestih ter v vseh mestih, ki ležijo ob Arnónu, zakaj si jih torej niste iztrgali že v vsem tem času?+
27 Nisem se pregrešil proti tebi, ti pa si tako krivičen do mene, da se bojuješ z menoj. Naj Jehova, ki je sodnik,+ razsodi danes med Izraelovimi sinovi in Amónovimi sinovi.‘«
28 Toda kralj Amónovih sinov ni poslušal besed, ki mu jih je Jéfte sporočil.+
29 Tedaj je na Jéfteja prišel Jehovov duh,+ tako da je prehodil Gileáda, Manáseja in Micpé v Gileádu,+ od Micpéja v Gileádu pa je krenil proti Amónovim sinovom.
30 Tedaj se je Jéfte zaobljubil+ Jehovu in rekel: »Če mi res izročiš Amónove sinove v roke,
31 naj tisti, ki bo prišel skozi vrata moje hiše, ki mi bo prišel naproti, ko se bom kot zmagovalec+ vračal od Amónovih sinov, postane Jehovova last.+ Daroval ga bom kot žgalno daritev.«+
32 Jéfte je torej krenil proti Amónovim sinovom, da bi se bojeval z njimi, in Jehova mu jih je izročil v roke.
33 Pobijal jih je od Aroêrja do Miníta,+ v dvajsetih mestih, vse tja do Abél Keramíma. Zgodil se je res velik pomor. Tako so bili Amónovi sinovi podrejeni Izraelovim sinovom.
34 Končno se je Jéfte vrnil v Mícpo+ na svoj dom, in glej, naproti mu je prihajala njegova hči, igrala je na tamburin in plesala.+ Bila je njegov edini otrok. Razen nje ni imel ne sina ne hčere.
35 Ko jo je zagledal, si je raztrgal oblačila+ in rekel: »Gorje mi, moja hči! Žalostnega si me spravila na kolena, ravno ti si tista, ki sem jo pahnil v nesrečo! Jehovu sem dal besedo in je ne morem vzeti nazaj.«+
36 Ona pa mu je odgovorila: »Oče moj, če si dal besedo Jehovu, stori z menoj, kakor si obljubil,+ saj se je Jehova zate maščeval nad tvojimi sovražniki, Amónovimi sinovi.«
37 Svojemu očetu je še rekla: »Naj se mi stori tole: daj mi še dva meseca in mi dovoli, da grem v gore in skupaj s prijateljicami objokujem svoje devištvo.«+
38 Rekel je: »Pojdi!« Pustil jo je torej oditi za dva meseca. Šla je s prijateljicami in po gorah objokovala svoje devištvo.
39 Po dveh mesecih se je vrnila k očetu, ki je nato izpolnil, kar se je glede nje zaobljubil.+ In nikoli ni imela spolnih odnosov z moškim. Tedaj je v Izraelu postal običaj,
40 da so Izraelove hčere vsako leto, štiri dni v letu, šle k hčeri Gileádca Jéfteja, da bi ji izrekle pohvalo.+
