Sodniki 21:1–25
21 Izraelci so v Mícpi+ prisegli: »Nihče od nas ne bo dal svoje hčere Benjaminovcu za ženo.«+
2 Zatem je ljudstvo prišlo v Betel.+ Tam so sedeli pred pravim Bogom+ do večera ter glasno in na vso moč jokali.+
3 Govorili so: »O Jehova, Izraelov Bog, zakaj se je v Izraelu zgodilo to, da je en Izraelov rod danes izginil?«+
4 Naslednji dan pa je ljudstvo zgodaj vstalo, zgradilo tam oltar ter darovalo žgalne+ in mirovne daritve.+
5 Tedaj so Izraelovi sinovi rekli: »Ali je med vsemi Izraelovimi rodovi kdo, ki ni prišel na zbor pred Jehova? Svečano smo namreč prisegli,+ da bo vsak, ki ne bi prišel pred Jehova v Mícpo, usmrčen.«+
6 Izraelovim sinovom pa je bilo žal njihovega brata Benjamina, zato so rekli: »Danes je bil od Izraela odrezan en rod.
7 Kaj naj glede žen storimo s tistimi, ki so preostali, ko pa smo prisegli+ pri Jehovu, da jim svojih hčer ne bomo dali za žene?«+
8 Tedaj so vprašali: »Ali je med Izraelovimi rodovi kdo, ki ni prišel na zbor pred Jehova v Mícpo?«+ In glej, nihče iz Jabéš Gileáda+ ni prišel v tabor na zbor.
9 Ko so torej prešteli ljudstvo, so videli, da ni tam niti enega od prebivalcev Jabéš Gileáda.
10 Zato je zbor poslal tja dvanajst tisoč najhrabrejših mož in jim zapovedal: »Pojdite in udarite prebivalce Jabéš Gileáda z ostrino meča, tudi žene in otroke!+
11 To torej storite: vsakega moškega in vsako žensko, ki je že spala z moškim, usmrtite*!«+
12 Vendar so med prebivalci Jabéš Gileáda+ našli štiristo deklet, devic,+ ki še niso spale z moškim. Pripeljali so jih v tabor v Šílu,+ ki je v kánaanski deželi.
13 Tedaj je ves zbor poslal sporočilo k Benjaminovim sinovom, ki so bili na Rimónovi skali,+ in jim ponudil mir.
14 Tako so se Benjaminovi sinovi vrnili. Dali so jim torej ženske, ki so jih pustili pri življenju izmed žen v Jabéš Gileádu,+ vendar jih ni bilo dovolj za vse.+
15 Ljudstvu pa je bilo žal Benjaminovih sinov,+ ker jih je Jehova ločil od drugih Izraelovih rodov.
16 Zato so starešine zbora rekli: »Kaj naj glede žen storimo s preostalimi možmi, saj so iz Benjamina iztrebljene vse ženske?«
17 Rekli so še: »Ti izmed Benjaminovcev, ki so se rešili,+ naj dobijo svojo dedno posest, da rod ne bo izbrisan iz Izraela.
18 Toda mi jim ne smemo dati žen izmed svojih hčer, ker so Izraelovi sinovi prisegli: ‚Naj bo preklet vsak, ki bi dal ženo Benjaminovcu.‘«+
19 Sklenili so: »Glejte, vsako leto je v čast Jehovu praznik v Šílu,+ ki leži severno od Betela, vzhodno od poti, ki pelje iz Betela proti Síhemu,+ in južno od Lebóne.«
20 Zato so Benjaminovim sinovom zapovedali: »Pojdite in prežite v vinogradih.
21 In ko boste videli, da bodo dekleta iz Šíla prišla plesat+ kolo, pridite tudi vi iz vinogradov in si vsak zase ugrabite ženo izmed deklet v Šílu, nato pa pojdite v Benjaminovo deželo.
22 Ko pa se bodo hoteli njihovi očetje ali bratje z nami pravdati, jim bomo rekli: ‚Zavoljo nas se jih usmilite. V vojni namreč nismo mogli dobiti žene za vsakega od njih.+ Sicer pa jim jih niste dali vi, zato niste nič krivi.‘«+
23 Benjaminovi sinovi so storili prav to. Od žensk, ki so plesale,+ so si jih ugrabili prav toliko, kolikor je bilo njih samih.+ Nato pa so odšli in se vrnili na svojo dedno posest, zgradili mesta+ in prebivali v njih.
24 Izraelovi sinovi pa so se takrat razšli, vsak je šel k svojemu rodu in svoji družini. Odšli so od tam, vsak na svojo dedno posest.+
25 V tistih dneh v Izraelu ni bilo kralja.+ Vsak je delal to, kar je sam menil, da je prav.+
