Sodniki 5:1–31

5  Tisti dan sta Debora+ in Abinóamov sin Barak+ zapela to pesem:+   »V Izraelu so si razpustili lase, pripravljeni za vojno,ljudstvo se je prostovoljno javilo,+zato slavite Jehova!+   Poslušajte, kralji!+ Nagnite uho, oblastniki!Jehovu hočem zapeti!Jehovu, Izraelovemu Bogu,+ hočem peti hvalnice!+   Jehova, ko si stopal s Seírja,+ko si prihajal iz edómske dežele,+se je tresla zemlja+ in je deževalo z neba,+iz oblakov je lila voda.   Gore je odplavilo izpred Jehovovega obličja,+celo Sinaj,+ stran od obličja Jehova,+ Izraelovega Boga.+   V dneh Anátovega sina Šamgárja,+v dneh Jaéle,+ so bile poti prazne,tisti, ki potujejo po cestah, so ubirali stranske poti.+   V izraelskih vaseh ni bilo več prebivalcev,+dokler nisem vstala jaz, Debora,+dokler nisem vstala kot mati v Izraelu.+   Izbrali so si nove bogove.+In tedaj je na vrata prišla vojna.+Ne ščita ne sulice ni bilo videtimed štirideset tisočimi v Izraelu.+   Moje srce je z Izraelovimi poveljniki,+prostovoljci med ljudstvom.+Slavite Jehova!+ 10  Vi, ki jezdite na rjavkastih oslicah,+ki sedite na razkošnih preprogahin hodite po poti,premislite!+ 11  Glasovi tistih, ki delijo vodo, so se slišali pri napajališčih,+tam so pripovedovali o Jehovovih pravičnih dejanjih,+o pravičnih dejanjih njegovega ljudstva, ki prebiva v izraelskih vaseh.Takrat je Jehovovo ljudstvo šlo dol k vratom. 12  Zbudi se, zbudi se, Debora!+Zbudi se, zbudi se in zapoj pesem!+Vstani, Barak,+ odpelji svoje ujetnike, Abinóamov sin!+ 13  Tedaj so preživeli prišli dol k mogočnežem.Jehovovo ljudstvo je prišlo dol k meni, da bi krenilo nad junake. 14  Iz Éfraima izvirajo tisti, ki so prišli v nižino,+ti so s teboj, o Benjamin, med tvojim ljudstvom.Iz Mahírja+ so prišli poveljnikiin iz Zábulona tisti s pisarsko pripravo.+ 15  Isahárjevi knezi+ so bili z Deboro,kakršen je bil Isahár, takšen je bil Barak.+V nižino je bil poslan.+Srce Rúbenovih oddelkov je omahovalo.+ 16  Zakaj si se usedel med dve sêdelni torbi,da bi poslušal, kako čredam igrajo na piščal?+Srce Rúbenovih oddelkov je namreč omahovalo.+ 17  Gileád je še naprej prebival na drugi strani Jordana.+In Dan, zakaj je takrat ostal na ladjah?+Áser je brez dela sedel ob morski obaliin prebival v svojih pristaniščih.+ 18  Zábulon je ljudstvo, ki je svojo dušo izpostavilo smrti,+pa tudi Néftali,+ in to na vrhovih poljane.+ 19  Kralji so prišli in se bojevali.Takrat so se kánaanski kralji bojevali+v Taanáhu+ pri megídskih vodah,+vendar nič srebra niso mogli zapleniti.+ 20  Z neba so se vojskovale zvezde,+s svojih tirov so se vojskovale zoper Sísera. 21  Potok Kišón jih je odplavil,+potok starodavnih dni, potok Kišón.+O duša moja, poteptala si mogočne!+ 22  Tedaj se je zaslišal peket konjskih kopit,+kajti žrebci so divje galopirali. 23  ‚Prekolnite+ Meróz,‘ je rekel Jehovov angel,+‚prekolnite njegove prebivalce,ker niso prišli na pomoč Jehovu,na pomoč Jehovu z junaki!‘ 24  Nadvse blagoslovljena bodi med ženami Jaéla,+ žena Kenéjca Héberja,+nadvse bodi blagoslovljena med ženami, ki živijo v šotorih!+ 25  Vode je prosil, dala mu je mleka.V veliki gosposki posodi mu je prinesla smetane.+ 26  Nato je z roko segla po šotorskem klinu,z desnico po lesenem kladivu težaških delavcev.+Z njim je udarila Sísera, mu prebila glavo,+strla in predrla njegova senca. 27  Pri njenih nogah je omahnil, padel in obležal.Pri njenih nogah je omahnil, padel.Kjer je omahnil, tam je premagan obležal.+ 28  Skozi okno je gledala ženska in ga čakala,Síserova mati skozi zamreženo okno:+‚Zakaj zamuja njegov bojni voz?+Zakaj tako kasni topot njegovih vpreg?‘+ 29  Modre med njenimi plemkinjami+ so ji odgovarjale,pa tudi sama si je odgovarjala z besedami: 30  ‚Mar niso našli plena, mar si ga ne delijo,+eno dekle ali dve za vsakega moža,+zaplenjena pisana oblačila za Sísera, zaplenjena pisana oblačila,vezeno obleko, pisano oblačilo, dve vezeni obleki,da bodo za okras okoli vratu možem, ki so dobili plen?‘ 31  Tako naj izginejo vsi tvoji sovražniki,+ o Jehova,tisti pa, ki te ljubijo,+ naj bodo kakor sonce, ko vzide v svoji moči!«+In dežela je počivala štirideset let.+

Opombe