Visoka pesem 6:1–13
6 »Kam je šel tvoj dragi, o najlepša med ženami?+ Kam se je obrnil tvoj dragi, da ga bomo iskale s teboj?«
2 »Moj dragi je šel na svoj vrt,+ k dišavnim gredicam,+ da bi pasel+ čredo med vrtovi in nabiral lilije.
3 Jaz pripadam svojemu dragemu in moj dragi meni.+ Med lilijami pase+ čredo.«
4 »Kako si lepa, moja prijateljica,+ kakor Tírza*,+ ljubka kakor Jeruzalem,+ strašna kakor vojska,+ zbrana pod prapori.+
5 Odvrni svoje oči+ proč od mene, ker me vznemirjajo. Tvoji lasje so kakor čreda koz, ki se poskakujoč spuščajo z Gileáda.+
6 Tvoji zobje so kakor čreda ovc, ki prihajajo s kopanja. Vsaka nosi dvojčka, nobena ni izgubila svojih mladičev.+
7 Tvoja sencá, skrita za tančico, so kakor krhlji granatnega jabolka.+
8 Šestdeset je kraljic, osemdeset stranskih žen* in deklet brez števila,+
9 vendar je le ena, ki je moja golobica,+ popolna moja.+ Ljubljenka je svoje matere, čista v očeh nje, ki jo je rodila. Videla so jo dekleta in ji govorila, da je srečna, kraljice in stranske žene so jo hvalile:+
10 ‚Kdo je ta,+ ki gleda sem dol kakor zora,+ lepa kakor polna luna,+ čista kakor žareče sonce+ in strašna kakor vojska, zbrana pod prapori?‘«+
11 »Odšla sem na orehov vrt,+ da bi videla, ali so na drevesih v dolini+ že pognali popki, ali trta že odganja, ali so granatovci že zacveteli.+
12 In še preden sem se zavedala, me je ta želja moje duše pripeljala k vozovom mojega plemenitega ljudstva.«
13 »Vrni se, vrni, o Šulámka! Vrni se, vrni, da te bomo lahko gledali!«+
»Zakaj želite gledati Šulámko?«+
»Podobna je mahanájimskemu plesu*!«
