Visoka pesem 7:1–13
7 »Kako lepe so tvoje noge v sandalah,+ o plemenita hči! Obline tvojih bokov so kakor okras,+ delo umetnikovih rok.
2 Tvoj popek je kakor okrogla čaša, mešanega vina+ naj ne zmanjka v njej. Tvoj trebuh je kakor kup pšeničnega zrnja, ograjenega z lilijami.+
3 Tvoji dojki sta kakor dva mladiča, gazelina dvojčka.+
4 Tvoj vrat+ je kakor slonokoščen stolp. Tvoje oči+ so kakor jezera v Hešbónu,+ pri Batrabímskih vratih. Tvoj nos je kakor libanonski stolp, ki gleda proti Damasku.
5 Tvoja glava se dviga kakor Karmél+ in tvoji kodri+ so kakor rdečkasto vijoličasta volna.+ Tvoji bujni lasje so omrežili kralja.+
6 Kako si lepa in kako prikupna, o ljubljena moja, radost vseh radosti!+
7 Tvoja postava je podobna palmi,+ tvoje prsi+ dateljnovim grozdom.
8 Rekel sem: ‚Splezal bom na palmo, da bom dosegel njene veje in se dotaknil dateljnovih grozdov.‘+ Naj bodo tvoje prsi kakor grozdi vinske trte in vonj tvojega diha kakor vonj jabolk,
9 tvoja usta kakor najboljše vino+ . . .« ». . . ki gladko teče+ za mojega dragega, ki nežno drsi po ustnicah spečih.
10 Pripadam svojemu dragemu,+ in on hrepeni po meni.+
11 Pridi, moj dragi, pojdiva na polje!+ Ostaniva med heninimi+ grmi.
12 Zgodaj vstaniva in pojdiva v vinograde, da vidiva, ali vinska trta že odganja,+ ali so se cvetovi že odprli,+ ali so granatovci že zacveteli.+ Tam te bom obdala z nežnostmi.+
13 Mandragore+ širijo svoj vonj in pri naših vhodih je vsakovrstno najžlahtnejše sadje,+ novo in staro, ki sem ga shranila zate, moj dragi.
