Visoka pesem 8:1–14
8 O, da bi bil podoben mojemu bratu,+ ki je sesal prsi moje matere!+ Ko bi te našla zunaj, bi te poljubila,+ in nihče me ne bi zaničeval.
2 Odvedla bi te, peljala v hišo svoje matere,+ ki me je poučevala. Dala bi ti piti zeliščno vino+ in mošt iz granatnih jabolk.
3 Njegova levica bi bila pod mojo glavo, njegova desnica bi me objemala.+
4 Zaprisegam vas, o hčere jeruzalemske: Ne vzbujajte in ne razvnemajte v meni ljubezni, če se sama ne prebudi!«+
5 »Kdo je ta,+ ki prihaja iz pustinje+ in objema svojega dragega?«+
»Pod jablano sem te zbudila. Tam je bila v porodnih bolečinah tvoja mati, ko te je nosila. Tam je bila v porodnih bolečinah ta, ki te je rojevala.+
6 Položi me kakor pečat na svoje srce,+ kakor pečat na svojo roko, kajti ljubezen je močna kakor smrt+ in nepopustljiva kakor šeól*, ko terja izključno vdanost.+ Njeni plameni so plameni ognja, Jahov* plamen.+
7 Obilne vode ne morejo pogasiti ljubezni,+ niti reke je odplaviti.+ Če bi kdo hotel za ljubezen dati vse dragocenosti svoje hiše, bi drugi te dragocenosti samo zaničevali.«
8 »Sestrico+ imamo, ki še nima prsi. Kaj bomo storili s svojo sestro, ko jo bodo snubili?«
9 »Če bo kakor zid,+ bomo na njej zgradili srebrn nadzidek, če pa bo kakor vrata,+ jo bomo ogradili s cedrovimi deskami.«
10 »Jaz sem zid in moje prsi so kakor stolpi.+ Tako sem v njegovih očeh kakor tista, ki je našla mir.
11 Salomon je imel vinograd+ v Baal Hamónu. Vinograd je izročil varuhom,+ in vsak je moral za njegov pridelek prinašati po tisoč šeklov srebra.
12 Moj vinograd, ki meni pripada, je moj. Ti jih imaš tisoč, o Salomon, in varuhi pridelka dvesto.«
13 »Tovariši pozorno poslušajo, da bi slišali tvoj glas, o ti, ki prebivaš na vrtovih.+ Daj, da ga slišim tudi jaz!«+
14 »Pohiti, moj dragi, bodi kakor gazela, kakor jelenji mladič na gorah dišavnic!«+
