Zaharija 1:1–21
1 V drugem letu Dareja,+ v osmem mesecu, je preroku Zaharíju,+ Berehjájevemu sinu, Idójevemu+ vnuku, prišla Jehovova beseda:
2 »Jehova se je silno razjezil na vaše očete.+
3 Zato jim reci: ‚Jehova nad vojskami govori takole: »‚Vrnite se k meni,‘+ govori Jehova nad vojskami, ‚in jaz se bom vrnil k vam,‘+ govori Jehova nad vojskami.«‘
4 ‚Ne bodite kakor vaši očetje,+ ki so jim prejšnji preroki klicali:+ »Jehova nad vojskami govori takole: ‚Zapustite, prosim, svoje hudobne poti in opustite svoja hudobna dejanja ter se vrnite k meni.‘«‘+
‚Toda niso poslušali in se niso zmenili zame,‘+ govori Jehova.
5 ‚Kje so sedaj vaši očetje?+ Ali preroki+ živijo na veke?
6 Toda ali niso vaši očetje videli izpolnitev mojih besed in mojih uredb, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom, prerokom?‘+ Zato so se vrnili in dejali: ‚Kakor se nam je Jehova nad vojskami glede na naše poti in naša dejanja namenil storiti,+ tako je z nami tudi storil.‘«+
7 V drugem letu Dareja,+ štiriindvajsetega dne enajstega meseca, to je meseca šebata, je preroku Zaharíju,+ Berehjájevemu sinu, Idójevemu+ vnuku, prišla Jehovova beseda:
8 »Ponoči sem videl, in glej, mož+ na rdečem konju+ je stal med mirtami+ v globeli, za njim pa so bili rdeči, živordeči in beli konji.«+
9 Rekel sem: »Kdo so ti, moj gospod?«+
Tedaj mi je angel, ki je govoril z menoj, dejal:+ »Jaz ti bom pokazal, kdo so ti.«
10 In mož, ki je stal med mirtami, je odgovoril: »To so tisti, ki jih je Jehova poslal, da bi prehodili zemljo.«+
11 Oni pa so Jehovovemu angelu, ki je stal med mirtami, odvrnili: »Prehodili smo zemljo,+ in glej, vsa zemlja miruje in počiva.«+
12 Nato je Jehovov angel dejal: »O Jehova nad vojskami, kako dolgo še, preden se boš usmilil Jeruzalema in Judovih mest,+ ki si jih obsodil na teh sedemdeset let?«+
13 In Jehova je angelu, ki je govoril z menoj, odgovoril z dobrimi besedami, s tolažilnimi besedami.+
14 Angel, ki je govoril z menoj, pa mi je dejal: »Oznani naslednje: ‚Jehova nad vojskami govori takole: »V svoji silni gorečnosti gorim za Jeruzalem in za Síon.*+
15 Z veliko jezo se jezim na brezskrbne narode,+ kajti jaz sem se le malo razjezil,+ toda oni so stisko še poslabšali.«‘+
16 Zato Jehova pravi takole: ‚»Vrnil se bom v Jeruzalem z usmiljenjem.+ Moja hiša se bo zgradila v njem,«+ govori Jehova nad vojskami, »in merilna vrv bo razpeta čez Jeruzalem.«‘+
17 Oznani tudi naslednje: ‚Jehova nad vojskami govori takole: »Moja mesta bodo znova polna dobrot.+ Jehovu bo znova žal zaradi Síona+ in si bo spet izbral Jeruzalem.«‘«+
18 Tedaj sem povzdignil oči in pogledal, in glej: štirje rogovi*.+
19 Zato sem angela, ki je govoril z menoj, vprašal: »Kaj so ti?« On pa mi je odvrnil: »To so rogovi, ki so razkropili Juda,+ Izrael+ in Jeruzalem.«+
20 Jehova mi je nato pokazal štiri rokodelce.
21 Jaz pa sem dejal: »Kaj bodo ti delali?«
Odvrnil mi je: »To so rogovi,+ ki so Juda tako razkropili, da ni nihče dvignil svoje glave. Ti drugi pa jih bodo prišli prestrašit, prišli bodo polomit rogove narodov, ki povzdigujejo rog zoper Judovo deželo, da bi razkropili njene prebivalce.«+
Opombe
^ Dobesedno »Ljubosumen sem za Jeruzalem in za Síon s silno ljubosumnostjo«. Glej opombo k 2Mz 20:5.
^ Živalski rog se v Bibliji pogosto rabi kot simbol moči ali oblasti.
