Zaharija 4:1–14
4 Angel, ki je govoril z menoj, se je vrnil in me zbudil, kakor če kdo človeka zbudi iz spanja.+
2 In me je vprašal: »Kaj vidiš?«+
Odvrnil sem: »Glej, vidim svečnik, ves iz zlata,+ na vrhu pa ima posodo. Na njem je sedem svetilk,+ in teh sedem svetilk, ki so na vrhu, ima sedem cevi.
3 Ob njem stojita dve oljki,+ ena na desni strani posode in druga na levi.«
4 Tedaj sem angela, ki je govoril z menoj, vprašal: »Kaj vse to pomeni, moj gospod?«+
5 In angel, ki je govoril z menoj, mi je odvrnil: »Ali ne veš, kaj to pomeni?«
Odgovoril sem: »Ne, moj gospod.«+
6 On pa mi je dejal: »To je Jehovova beseda Zerubabélu: ‚»Ne z vojsko,+ ne z močjo,+ ampak z mojim duhom,«+ govori Jehova nad vojskami.
7 Kdo si ti, o velika gora?+ Pred Zerubabélom+ boš postala ravnina. Ta bo prinesel glavni vogelni kamen,+ in zaslišalo se bo vzklikanje:+ »Kako lep! Kako lep!«‘«+
8 In znova mi je prišla Jehovova beseda:
9 »Zerubabélove roke so položile temelj tej hiši+ in njegove roke jo bodo dokončale.+ (Tedaj boste vedeli, da me je k vam poslal Jehova nad vojskami.)+
10 Kajti kdo zaničuje dan skromnih začetkov?+ Veselili se bodo+ in videli svinčnico v Zerubabélovi roki. Videle ga bodo tudi sedmere Jehovove oči,+ ki preletavajo vso zemljo.«+
11 Jaz pa sem ga vprašal: »Kaj pomenita ti oljki, ki stojita ena na desni strani svečnika in druga na levi?«+
12 Nato sem spregovoril še drugič in ga vprašal: »Kaj pomenijo veje oljk, iz katerih se skozi zlati cevi izliva zlata tekočina?«
13 Rekel mi je: »Ali ne veš, kaj to pomeni?«
Odvrnil sem: »Ne, moj gospod.«+
14 On pa mi je dejal: »To sta maziljenca,+ ki stojita ob Gospodarju vse zemlje.«+
