Zefanija 2:1–15
2 Zberi se, zberi se+ narod, ki si brez sramu.+
2 Preden se odredba izpolni,+ preden tisti dan odleti kakor pleve, preden se na vas zgrne Jehovova plamteča jeza,+ preden pride nad vas dan Jehovove jeze,+
3 iščite Jehova,+ vsi krotki na zemlji,+ ki izpolnjujete njegove sodne odločbe. Iščite pravičnost,+ iščite krotkost.+ Verjetno+ se boste lahko skrili ob dnevu Jehovove jeze.+
4 Gaza bo zapuščena,+ Aškelón bo opustošen.+ Ašdód+ bodo izgnali opoldne,+ Ekrón bo izkoreninjen.+
5 »Gorje tistim, ki prebivajo v obmorski pokrajini, narodu Keretéjcev!+ Jehovova beseda je zoper vas. O Kánaan, dežela Filistejcev, uničil te bom, da boš brez prebivalcev!+
6 Obmorska pokrajina se bo spremenila v pašnike+ z vodnjaki za pastirje in kamnitimi ogradami za ovce.
7 Ta pokrajina bo za tiste, ki bodo preostali od Judove hiše.+ Tam se bodo pasli. V hišah v Aškelónu bodo zvečer počivali, ker se bo Jehova, njihov Bog, ozrl nanje+ in pripeljal nazaj njihove ujetnike.«+
8 »Slišal sem posmehovanje Moába+ in zasramovanje Amónovih sinov,+ s čimer so sramotili moje ljudstvo in v svoji ošabnosti grozili njegovi deželi.
9 Zato bo, kakor res živim,«+ govori Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, »Moáb postal kakor Sódoma+ in Amónovi sinovi+ kakor Gomóra, kraj, preraščen s koprivami, jama, polna soli, puščava na veke.+ Preostali izmed mojega ljudstva jih bodo oplenili, ostanek mojega naroda jih bo zavzel.+
10 To jih bo doletelo zaradi njihovega ponosa,+ ker so sramotili ljudstvo Jehova nad vojskami in mu v svoji ošabnosti grozili.+
11 Jaz, Jehova, jih bom navdal s strahom;+ storil bom, da bodo vsi bogovi na zemlji oslabeli,+ ljudje pa se bodo klanjali meni,+ vsak s svojega kraja, vsi otoki narodov.+
12 Tudi vi, Etiopijci,+ boste pokončani z mojim mečem.«+
13 Bog bo iztegnil svojo roko proti severu in uničil Asirijo.+ Nínive bo spremenil v puščavo,+ suho kakor pustinja.
14 Sredi mesta bodo počivale črede, vsakovrstne divje živali.+ Pelikan in ježevec+ bosta prenočevala med glavami njegovih stebrov.+ Glas bo pel na oknu, ruševine bodo na pragu. Odstranil bo stenski opaž.+
15 To je tisto veselo mesto, ki je živelo brez strahu+ in je v svojem srcu govorilo: »Jaz sem in nikogar drugega ni.«+ Spremenilo se je v grozljiv prizor, v počivališče divjih živali! Vsak, ki bo šel mimo, bo žvižgal in zmajeval z glavo.+
