Žalostinke 2:1–22
א [alef]
2 O kako je Jehova s svojo jezo kakor z oblakom prekril síonsko hčer!
Izraelovo lepoto je z neba vrgel na zemljo.+
Ob dnevu svoje jeze se ni spomnil svojega podnožnika.+
ב [bet]
2 Jehova je brez usmiljenja požrl vsa prebivališča Jakobovega ljudstva.
V svoji jezi je porušil utrdbe judovske hčere.+
Na tla jih je zrušil, oskrunil je kraljestvo+ in njegove voditelje.+
ג [gimel]
3 V svoji veliki jezi je zlomil vso Izraelovo moč*.
Ni priskočil na pomoč, ko je sovražnik napadel.+
Njegova jeza proti Jakobovemu ljudstvu je gorela kakor ogenj, ki požira vse okrog sebe.+
ד [dalet]
4 Svoj lok je napel kakor sovražnik. Desnico je pripravil za boj.+
Pobijal je vse, ki so bili prijetni očem.+
V šotor síonske hčere+ je izlil svojo jezo kakor ogenj.+
ה [he]
5 Jehova je postal kakor sovražnik.+
Požrl je izraelski narod.
Požrl je vse njegove stolpe,uničil je vse njegove utrdbe.
V judovski hčeri je pomnožil žalovanje in objokovanje.
ו [vav]
6 Svojo senčno uto je podrl,+ kakor da bi bila navadna uta na vrtu.
Svojemu prazniku je naredil konec.+
Jehova je dovolil, da sta praznik in šábat* na Síonu šla v pozabo.
V svoji veliki jezi je zavrgel kralja in duhovnika.+
ז [zajin]
7 Jehova je zavrgel svoj oltar,zavrgel je svoje svetišče.+
Obzidje z utrjenimi stolpi je izročil v roke sovražniku.+
V Jehovovi hiši so povzdignili svoj glas+ kakor ob prazniku.
ח [het]
8 Jehova je sklenil, da bo uničil obzidje síonske hčere.+
Izmeril ga je z merilno vrvjo.+
Pri uničevanju se ni zadrževal.
Obrambni nasip in obzidje je zavil v žalost.
Oba sta se podrla.
ט [tet]
9 Njena vrata so se pogreznila v zemljo.+
Njene zapahe je uničil in zlomil.
Njen kralj in njeni dostojanstveniki so zdaj pregnani med narode.+
Nihče več ne upošteva zakona*. Celo njeni preroki ne prejemajo več videnj od Jehova.+
י [jod]
10 Starešine síonske hčere sedijo na tleh in molčijo.+
Glavo so si posuli s prahom in si nadeli raševino*.+
Jeruzalemska dekleta* so sklonila glavo do tal.
כ [kaf]
11 Moje oči so utrujene od joka.+
Preplavlja me obup.
Moje srce je zlomljeno,* ker je propadla moja hči*, moje ljudstvo,+ker otroci in dojenčki omedlevajo na mestnih trgih.+
ל [lamed]
12 Svoje mame sprašujejo »Kje sta žito in vino?«,+ko na mestnih trgih omedlevajo, kakor da bi bili smrtno ranjeni,ko njihovo življenje ugaša v maminem naročju.
מ [mem]
13 Kaj ti lahko pokažem kot zgled?
S čim te lahko primerjam, o jeruzalemska hči?
S čim te lahko primerjam, da bi te potolažil, o devica, síonska hči?
Tvoj propad je namreč velik kakor morje.+ Kdo te lahko ozdravi?+
נ [nun]
14 Tvoji preroki so imeli lažna in prazna videnja.+
Niso razkrili tvojih grehov, s čimer bi te lahko obvarovali pred ujetništvom,+ampak so ti še naprej pripovedovali lažna in zavajajoča videnja.+
ס [sameh]
15 Vsi, ki gredo mimo po cesti, ti posmehljivo ploskajo z rokami.+
Zaradi tebe, jeruzalemska hči, žvižgajo* od začudenja+ in zmajujejo z glavo ter govorijo:
»Ali je to tisto mesto, za katero so pravili ‚Popolno je v lepoti in prinaša veselje vsej zemlji‘?«+
פ [pe]
16 Vsi tvoji sovražniki se ti posmehujejo.
Žvižgajo in od jeze škripajo z zobmi ter govorijo: »Požrli smo jo.+
To je dan, na katerega smo čakali.+ Prišel je in videli smo ga.«+
ע [ajin]
17 Jehova je izvršil svoj namen.+ Izpolnil je svojo besedo,+to, kar je zapovedal že pred davnimi časi.+
Brez usmiljenja te je porušil.+
Dovolil je, da se sovražnik veseli nad teboj. Tvojim nasprotnikom je dal veliko moč*.
צ [cade]
18 Tvoji prebivalci vpijejo k Jehovu, o obzidje síonske hčere!
Solze naj dan in noč derejo kakor hudournik!
Jokaj brez premora, tvoje oči naj ne počivajo!
ק [kof]
19 Vstani! Jokaj vso noč*!
Izlij svoje srce pred Jehovom!
K njemu dvigni roke zaradi življenja svojih otrok,ki na vseh uličnih vogalih omedlevajo od lakote.+
ר [reš]
20 Poglej, o Jehova, svoje ljudstvo, ki si ga tako strogo kaznoval!
Ali naj bi ženske jedle dojenčke, ki so jih rodile, svoje zdrave otroke?+
Ali naj bi bili v tvojem svetišču, o Jehova, umorjeni duhovniki in preroki?+
ש [šin]
21 Deček in starec mrtva ležita na ulici.+
Moja dekleta* in moji mladeniči so padli pod mečem.+
Pobil si jih ob dnevu svoje jeze; neusmiljeno si jih pobil.+
ת [tav]
22 Od vsepovsod si sklical grozote, kakor bi sklical ljudi na praznik.+
Ob dnevu tvoje jeze, o Jehova, ni nihče ubežal ali preživel.+
Moj sovražnik je pokončal otroke,+ ki sem jih rodila* in vzgajala.
Opombe
^ Dobesedno »vsak Izraelov rog«.
^ Ali »pouka«.
^ Dobesedno »device«.
^ Gre za pesniško poosebitev, ki morda izraža usmiljenje in sočutje.
^ Dobesedno »moja jetra so se izlila na zemljo«.
^ Z žvižganjem so očitno izražali začudenje ali zaničevanje.
^ Dobesedno »dvignil rog«.
^ Dobesedno »ponoči, od začetka straž«.
^ Dobesedno »device«.
^ Ali »ki sem jih zdrave rodila«.
