Žalostinke 5:1–22
5 Spomni se, o Jehova, kaj nas je doletelo.
Poglej našo sramoto.+
2 Naša dediščina je bila izročena neznancem, naše hiše tujcem.+
3 Postali smo sirote, nimamo očeta. Naše mame so kakor vdove.+
4 Plačati moramo, da lahko pijemo svojo vodo.+ Svoja drva moramo kupovati.
5 Preganjalci so nam tik za petami.
Izmučeni smo, ampak ne moremo počivati.+
6 Proti Egiptu in Asiriji iztegujemo roko,+ da bi dobili hrano.
7 Naših prednikov, ki so grešili, ni več, mi pa moramo nositi posledice njihovih grehov.
8 Zdaj nam vladajo služabniki. Nikogar ni, ki bi nas rešil iz njihovih rok.
9 Da bi prišli do hrane, tvegamo svoje življenje,+ saj nas v pustinji lahko ubijejo z mečem.
10 Naša koža je zaradi hude lakote postala vroča kakor peč.+
11 Naše žene na Síonu, naše device v Judovih mestih, ponižujejo*.+
12 Dostojanstvenike so obesili za eno roko+ in starešinam niso izkazali nobenega spoštovanja.+
13 Mladeniči prenašajo mlinske kamne, dečki se opotekajo pod težo drv, ki jih nosijo.
14 Pri mestnih vratih ni več starešin,+ mladeniči ne igrajo več svojih pesmi.+
15 V našem srcu ni več veselja. Naše plesanje se je spremenilo v žalovanje.+
16 Z naše glave je padla krona. Gorje nam, ker smo grešili!
17 Zato je naše srce bolno+in zaradi vsega tega so nam oči oslabele.+
18 Gora Síon je opustošena+ in po njej tavajo lisice.
19 Ti, o Jehova, boš večno sedel na svojem prestolu.
Kraljeval boš iz roda v rod.+
20 Zakaj nas hočeš pozabiti za vedno in nas zapustiti za tako dolgo?+
21 Pripelji nas nazaj k sebi, o Jehova, in mi se bomo radi vrnili.+
Naj bo spet vse tako, kot je bilo v dobrih starih časih.+
22 Toda ti si nas popolnoma zavrgel.
Še vedno si zelo jezen na nas.+
Opombe
^ Ali »posiljujejo«.
