Druga Samuelova knjiga 15:1–37
15 Po vsem tem si je Absalom priskrbel voz in konje ter 50 mož, da so tekli pred njim.+
2 Absalom je vsako jutro zgodaj vstal in se postavil ob poti, ki je vodila k mestnim vratom.+ Kadar je šel mimo kdo s kako pravno zadevo, ki naj bi jo razsodil kralj,+ ga je Absalom poklical in vprašal, iz katerega mesta prihaja. Ta mu je odgovoril: »Prihajam iz enega od Izraelovih rodov.«
3 Nato mu je Absalom rekel: »Glej, v tej zadevi imaš prav, toda kralj ti ne bo priskrbel nikogar, da bi ti prisluhnil.«
4 Rekel mu je še: »Ko bi me le postavili za sodnika v deželi! Potem bi lahko k meni prišel vsak, ki ima kako pravno zadevo ali pritožbo, jaz pa bi poskrbel, da bi bilo pravici zadoščeno.«
5 Kadar se mu je kdo približal, da bi se mu priklonil, je iztegnil roko, ga pridržal in poljubil.+
6 Absalom je tako delal z vsemi Izraelci, ki so prihajali h kralju po razsodbo. Na takšen način si je pridobival naklonjenost* Izraelcev.+
7 Ko so minila štiri leta*, je Absalom rekel kralju: »Prosim, dovoli mi, da grem v Hebrón+ in izpolnim zaobljubo, ki sem jo dal Jehovu.
8 Ko sem jaz, tvoj služabnik, živel v Gešúrju+ v Siriji, sem se namreč slovesno zaobljubil:+ ‚Če me bo Jehova pripeljal nazaj v Jeruzalem, bom daroval žrtve Jehovu.‘«
9 Kralj mu je rekel: »Pojdi v miru.« In Absalom se je odpravil v Hebrón.
10 Absalom je skrivaj poslal sle po vseh Izraelovih rodovih in jim naročil: »Takoj ko boste zaslišali zvok roga, razglasite: ‚Absalom je zakraljeval v Hebrónu!‘«+
11 Z Absalomom pa se je iz Jeruzalema odpravilo 200 mož, ki so jih povabili zraven. Šli so, ne da bi kaj posumili ali kar koli vedeli.
12 Poleg tega je Absalom, ko je daroval žrtve, poslal po Davidovega svetovalca+ Ahitófela,+ da bi prišel iz svojega rodnega mesta Gíla.+ Zarota se je vse bolj širila in vse več ljudi je podpiralo Absaloma.+
13 Čez čas je k Davidu prišel sel s sporočilom: »Izraelci* so stopili na Absalomovo stran.«
14 Takrat je David vsem svojim dvorjanom, ki so bili z njim v Jeruzalemu, rekel: »Zbežimo takoj zdaj,+ sicer se ne bomo rešili pred Absalomom! Pohitimo, drugače nas bo ujel in nad nas privedel nesrečo in bo z mečem pobil prebivalce tega mesta!«+
15 Dvorjani so kralju rekli: »Naš gospod kralj, naredili bomo, kar koli se boš odločil.«+
16 Kralj se je torej odpravil z vso svojo družino, le deset stranskih žen+ je pustil, da so skrbele za palačo.
17 Skupaj z vsemi, ki so šli z njim, je prišel do Bet Merháka* in se tam ustavil.
18 Kralj je vse dvorjane, ki so šli z njim, in vse Keretéjce in Péletovce*+ ter Gáčane+ (600 mož, ki so prišli z njim* iz Gata)+ pozorno gledal, ko so hodili mimo njega.
19 Kralj je rekel Gáčanu Itáju:+ »Zakaj greš tudi ti z nami? Vrni se in ostani pri novem kralju, saj si tujec, pa še v svojo deželo se ne moreš vrniti.
20 Kako naj potem danes od tebe zahtevam, da greš z nami kdove kam, ko pa si šele prišel k nam? Vrni se in vzemi s seboj svoje može. Naj ti Jehova izkaže vdano ljubezen in zvestobo!«+
21 Toda Itáj je kralju odgovoril: »Pri Jehovu, živem Bogu, in pri tebi, moj gospod kralj, prisegam: kjer boš ti, moj gospod kralj, tam bom tudi jaz. S teboj sem pripravljen celo umreti!«+
22 David je rekel Itáju:+ »Prav, pa prečkaj dolino.« Tako je Gáčan Itáj prečkal dolino skupaj z vsemi svojimi možmi in njihovimi družinami.
23 Ko so tisti, ki so bili s kraljem, prečkali Kidrónsko dolino+ in šli proti poti, ki vodi v pustinjo, so vsi v deželi glasno jokali. Kralj pa je stal pred dolino.
24 Tam je bil tudi Zadók+ in z njim vsi Lévijevci,+ ki so nosili Skrinjo+ zaveze pravega Boga.+ Skrinjo so položili na tla. Tam je stal tudi Abjatár,+ dokler niso vsi, ki so bili s kraljem, šli iz mesta in prečkali doline.
25 Toda kralj je Zadóku rekel: »Odnesi Skrinjo pravega Boga nazaj v mesto!+ Če si bom pridobil Jehovovo naklonjenost, me bo pripeljal nazaj in mi dal videti njo in njeno prebivališče.+
26 Če pa si ne bom pridobil njegove naklonjenosti, naj z menoj naredi, kar se mu zdi prav.«
27 Kralj je duhovniku Zadóku še rekel: »Ali nisi videc?+ Skupaj z Abjatárjem se v miru vrni v mesto in s seboj vzemi tudi svojega sina Ahimáaza in Abjatárjevega sina Jonatana.+
28 Zadrževal se bom blizu jordanskih plitvin v pustinji, dokler od vaju ne dobim novic.«+
29 Tako sta Zadók in Abjatár odnesla Skrinjo pravega Boga nazaj v Jeruzalem in ostala tam.
30 Ko se je David vzpenjal na Oljsko goro,+ je jokal. Hodil je s pokrito glavo in bos. Tudi vsi, ki so bili z njim, so si pokrili glavo in med vzpenjanjem jokali.
31 Davidu so sporočili: »Tudi Ahitófel se je pridružil Absalomu+ v tej zaroti!«+ David je rekel: »O Jehova, prosim te, spremeni Ahitófelov nasvet v neumnost!«+
32 Ko je David prišel na vrh, kjer se je ljudstvo običajno klanjalo Bogu, ga je tam čakal Arkéjec+ Hušáj.+ Haljo je imel raztrgano in glavo posuto s prahom.
33 Toda David mu je rekel: »Če greš z menoj, mi boš v breme.
34 Če pa se vrneš v mesto in rečeš Absalomu ‚Tvoj služabnik sem, o kralj; prej sem služil tvojemu očetu, ampak zdaj bom služil tebi‘,+ boš lahko izpodbil Ahitófelov nasvet zame.+
35 Tam bosta s teboj duhovnika Zadók in Abjatár. Povej jima vse, kar boš slišal iz kraljeve palače.+
36 Z njima bosta tudi njuna sinova, in sicer Zadókov sin Ahimáaz+ in Abjatárjev sin Jonatan.+ Po njiju mi sporočite vse, kar boste slišali.«
37 Tako je Davidov prijatelj* Hušáj+ prišel v Jeruzalem, ko je Absalom vstopal v mesto.
Opombe
^ Dobesedno »je kradel srca«.
^ Ali morda »je minilo 40 let«. Mogoče 40 let od takrat, ko je bil David maziljen za kralja, o čemer piše v 1Sa 16:13.
^ Dobesedno »srce Izraelcev«.
^ Pomeni »najbolj oddaljena hiša«.
^ Keretejci in Peletovci so bili Davidovi telesni stražarji.
^ Mišljeno je z Itajem, omenjenim v 19. vrstici.
^ Ali »zaupni prijatelj«.
