Druga Samuelova knjiga 18:1–33
18 Zatem je David preštel može, ki so bili z njim, in jim postavil poveljnike nad 1000 in poveljnike nad 100.+
2 Može je odposlal v treh skupinah: eno pod Joábovim+ poveljstvom, drugo pod poveljstvom Joábovega brata Abišája,+ Zerújinega+ sina, in tretjo pod poveljstvom Gáčana Itája.+ Kralj je možem rekel: »Tudi jaz bom šel z vami.«
3 Toda oni so rekli: »Ne hodi!+ Če bomo mi bežali, se za to ne bo nihče zmenil. Tudi če bo polovica od nas umrla, se za to ne bo nihče zmenil. Ti si namreč vreden toliko kot 10.000 nas.+ Zato bi bilo boljše, da ostaneš v mestu in nam pomagaš od tam.«
4 Kralj jim je rekel: »Naredil bom tako, kot se vam zdi najbolj prav.« Postavil se je torej k mestnim vratom, vsi možje pa so odhajali po 100 in po 1000.
5 Nato je Joábu, Abišáju in Itáju zapovedal: »Mojemu sinu Absalomu ne naredite nič hudega!«+ Vsi možje so slišali to, kar je kralj vsem poveljnikom zapovedal glede Absaloma.
6 Možje so šli iz mesta, da bi se spopadli z Izraelci. Bitka se je vnela v éfraimskem gozdu+
7 in tam so Davidovi vojaki porazili Izraelce.+ Tisti dan je prišlo do velikega pomora – umrlo je 20.000 mož.
8 Bitka je potekala po vsem tistem območju. Gozd je takrat požrl več ljudi kot meč.
9 Nazadnje se je Absalom znašel pred Davidovimi vojaki. Zbežal je pred njimi, vendar je mula, ki jo je jezdil, prišla pod prepleteno vejevje mogočnega drevesa. Absalom je obtičal z glavo med vejami, mula pa je šla naprej. Tako je obvisel v zraku*.
10 Neki moški je to videl in povedal Joábu:+ »Videl sem Absaloma, da visi na velikem drevesu!«
11 Joáb je moškemu, ki mu je to povedal, rekel: »Če si ga že videl, zakaj ga nisi takoj pobil na tla? Potem bi ti z veseljem dal 10 šeklov* srebra in pas.«
12 Toda moški mu je rekel: »Tudi če bi mi dal* 1000 šeklov srebra, ne bi mogel dvigniti roke nad kraljevega sina. Slišali smo namreč, kako je kralj tebi, Abišáju in Itáju zapovedal: ‚Pazite, da ne bo nihče naredil nič hudega mojemu sinu Absalomu!‘+
13 Če ne bi ubogal kralja in bi ubil njegovega sina, bi kralj gotovo izvedel za to, ti pa me ne bi zaščitil.«
14 Nato je Joáb rekel: »Ne bom več zapravljal časa s teboj!« V roke je vzel tri puščice*, šel do Absaloma in mu jih zasadil v prsi*, ko je bil še živ ujet med vejami velikega drevesa.
15 Potem je pristopilo še deset služabnikov, ki so Joábu nosili orožje, in Absaloma z udarci pokončalo.+
16 Nato je Joáb zatrobil na rog. Vojaki so se vrnili in nehali preganjati Izraelce. Tako jih je Joáb ustavil.
17 Vzeli so Absalomovo truplo, ga vrgli v veliko jamo v gozdu in naložili nanj velikanski kup kamenja.+ Izraelci pa so vsi zbežali na svoje domove.
18 Absalom si je v Králjevi dolini+ že v času življenja postavil spominski steber. Rekel je namreč: »Nimam sina, da bi ohranil spomin na moje ime.«+ Steber je poimenoval po sebi in še danes se imenuje Absalomov spomenik.
19 Zadókov sin Ahimáaz+ pa je Joábu rekel: »Prosim, dovoli mi, da stečem in sporočim novico kralju, saj ga je Jehova rešil njegovih sovražnikov in s tem poskrbel, da je bilo pravici zadoščeno.«+
20 Toda Joáb mu je rekel: »Danes ne boš ti sporočal novic. Kralju boš lahko prinesel novice kdaj drugič, ne pa danes, saj je umrl kraljev sin.«+
21 Potem je Joáb rekel nekemu Kušíjevcu:+ »Pojdi in povej kralju, kaj si videl!« Kušíjevec se je priklonil Joábu in stekel.
22 Zadókov sin Ahimáaz je še enkrat rekel Joábu: »Prosim, dovoli mi, da stečem za Kušíjevcem, pa naj se zgodi kar koli!« Toda Joáb je rekel: »Zakaj bi tekel tudi ti, moj sin, ko pa nimaš česa sporočiti?«
23 Ampak on je vztrajal: »Dovoli mi, da stečem, pa naj se zgodi kar koli!« Zato mu je Joáb rekel: »Steci!« Ahimáaz je torej stekel po poti skozi jordansko pokrajino in nazadnje prehitel Kušíjevca.
24 David je sedel med notranjimi in zunanjimi mestnimi vrati,+ stražar+ pa je medtem šel na streho nad vrati ob obzidju. Ko je pogledal v daljavo, je zagledal nekoga, da teče sam.
25 Stražar je zaklical in to sporočil kralju, kralj pa je rekel: »Če je sam, prinaša novico.« Ko se je človek vse bolj približeval,
26 je stražar zagledal še nekoga, da teče. Vratarju je zaklical: »Glej, še eden teče sam!« Kralj pa je rekel: »Tudi ta prinaša novico.«
27 Stražar je rekel: »Vidim, da prvi teče kakor Zadókov sin Ahimáaz.«+ In kralj je rekel: »On je dober človek in gotovo prinaša dobro novico.«
28 Ahimáaz je zaklical kralju: »Vse je dobro!« Potem je pokleknil pred kralja, se priklonil do tal in nadaljeval: »Moj gospod kralj, naj bo slavljen tvoj Bog Jehova, ki ti je izročil može, ki so se ti uprli!«+
29 Vendar je kralj vprašal: »Ali je z mojim sinom Absalomom vse v redu?« Ahimáaz je odgovoril: »Ko je Joáb odpošiljal kraljevega služabnika in mene, tvojega služabnika, je bilo slišati velik hrup, toda ne vem, kaj se je dogajalo.«+
30 Nato je kralj rekel: »Postavi se sem in počakaj!« Stopil je torej vstran in počakal.
31 Potem je prišel Kušíjevec+ in rekel: »Moj gospod kralj, prinašam ti to novico: Jehova te je danes rešil iz rok vseh tistih, ki so se ti uprli, in s tem poskrbel, da je bilo pravici zadoščeno.«+
32 Toda kralj ga je vprašal: »Ali je z mojim sinom Absalomom vse v redu?« Kušíjevec je odgovoril: »Moj gospod kralj, naj vsi tvoji sovražniki in vsi, ki so se ti uprli, da bi ti škodili, končajo enako kot on!«+
33 Nato se je kralj ves pretresen odpravil v strešno sobo nad mestnimi vrati in jokal. Hodil je in govoril: »Moj sin Absalom, moj sin, moj sin Absalom! Ko bi le jaz umrl namesto tebe, moj sin Absalom, moj sin!«+
Opombe
^ Dobesedno »med nebom in zemljo«.
^ Okoli 114 g. Glej Dodatek B14.
^ Dobesedno »če bi si na dlaní odtehtal«.
^ Dobesedno »srce«.
^ Ali morda »kopja; sulice«. Dobesedno »palice«.
