Apostolska dela 15:1–41
15 Iz Judeje je v Antiohíjo prišlo nekaj učencev in sovernike so začeli učiti: »Če se ne obrežete, kot to določa Mojzesov Zakonik*,+ se ne morete rešiti.«
2 Pavel in Bárnaba se z njimi nista strinjala in po precejšnjem prerekanju so se bratje dogovorili, da naj gredo Pavel, Bárnaba in še nekateri drugi k apostolom in starešinam v Jeruzalem,+ da bi se to vprašanje* razrešilo.
3 Občina jih je del poti pospremila, potem pa so sami nadaljevali pot skozi Fenícijo in Samaríjo. Bratom so podrobno pripovedovali o tem, kako se ljudje iz drugih narodov spreobračajo, kar je vse navdajalo z velikim veseljem.
4 Ko so prišli v Jeruzalem, so jih tam prijazno sprejeli apostoli in starešine ter občina. Pavel in Bárnaba sta jim povedala, kaj vse je Bog naredil po njiju.
5 Takrat so vstali nekateri, ki so pripadali ločini farizejev, preden so sprejeli vero. Rekli so: »Verniki iz drugih narodov se morajo dati obrezati. Zapovedati jim je treba, naj se ravnajo po Mojzesovem Zakoniku*.«+
6 Zato so se apostoli in starešine sestali, da bi to zadevo preiskali.
7 Potem pa je po dolgi in vneti razpravi* vstal Peter in jim rekel: »Bratje, vi dobro veste, da me je Bog izbral izmed vas, da bi kot prvi oznanil dobro novico ljudem iz drugih narodov in da bi oni lahko začeli verovati.+
8 Bog, ki pozna srce,+ je pokazal, da jih sprejema, tako da jim je dal svetega duha,+ kot ga je dal tudi nam.
9 Med nami in njimi ni naredil nobene razlike,+ ampak je tudi njim zaradi njihove vere očistil srce.+
10 Zakaj torej zdaj preizkušate Boga s tem, da hočete učencem naložiti jarem,+ ki ga ne mi ne naši predniki nismo mogli nositi?+
11 Mi pa verjamemo, da smo rešeni po nezasluženi dobroti Gospoda Jezusa+ in da so enako rešeni tudi ti učenci.«+
12 Takrat so vsi zbrani umolknili in prisluhnili Bárnabu in Pavlu, ko sta pripovedovala o mnogih znamenjih in čudežih, ki jih je Bog po njiju naredil med narodi.
13 Ko sta nehala govoriti, je Jakob rekel: »Bratje, poslušajte me.
14 Símeon*+ nam je natančno opisal, kako je Bog zdaj posvetil pozornost narodom, da bi izmed njih zbral ljudstvo, ki bo nosilo njegovo ime.+
15 To se ujema tudi s tem, kar piše v Preroških spisih:
16 ‚»Potem se bom vrnil in na novo zgradil podrto Davidovo hišo*, pozidal bom njene ruševine in jo obnovil.
17 To bom naredil zato, da bodo tisti, ki bodo preostali, lahko z vsem srcem služili* meni, Jehovu*, skupaj z ljudmi iz vseh narodov, z ljudmi, ki se bodo imenovali z mojim imenom,« pravim jaz, Jehova*, ki delam to,+
18 kar je znano že od zdavnaj.‘+
19 Zato menim, da ljudem iz drugih narodov, ki želijo služiti Bogu, ne bi smeli povzročati težav,+
20 ampak bi jim morali napisati, naj se vzdržujejo vsega, kar je povezano z malikovanjem*,+ spolne nemorale*,+ zadavljenih živali* in krvi.+
21 Že od davnih časov so po vseh mestih takšni, ki oznanjajo, kaj je Mojzes napisal, saj se njegovi spisi vsak šábat* glasno berejo v sinagogah.«+
22 Zatem so se apostoli in starešine, z vso občino vred, odločili, da v Antiohíjo skupaj s Pavlom in Bárnabom pošljejo dva brata, ki so ju izbrali izmed sebe. To sta bila Juda, imenovan tudi Bársaba, in Sila,+ ki sta bila vodilna med brati.
23 Po njih so poslali tole pismo:
»Apostoli in starešine, vaši bratje, pišemo vam, bratje v Antiohíji,+ Siriji in Kilíkiji, ki ste iz drugih narodov. Pozdravljeni!
24 Slišali smo, da so vas brez našega pooblastila obiskali nekateri od tukaj in vas s svojimi izjavami vznemirili+ ter skušali zavesti.
25 Zato smo se soglasno odločili, da izberemo dva brata in ju pošljemo k vam skupaj z našima dragima bratoma Bárnabom in Pavlom,
26 ki sta tvegala svoje življenje za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa.+
27 K vam torej pošiljamo Juda in Sila, da bi vam onadva vse to še ustno sporočila.+
28 S pomočjo svetega duha+ smo namreč prišli do sklepa, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena razen naslednjih nujnih reči:
29 vzdržujte se tega, kar je bilo žrtvovano malikom,+ krvi,+ zadavljenih živali*+ in spolne nemorale*.+ Če se boste tega dosledno izogibali, vam bo šlo dobro. Lep pozdrav!«
30 Bratje so se poslovili in odšli v Antiohíjo. Tam so zbrali vse učence in jim predali pismo.
31 Ko so ga prebrali, so se razveselili, ker je bilo tako spodbudno.
32 Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, sta brate s številnimi govori spodbudila in okrepila.+
33 Z njimi sta preživela nekaj časa, in ko sta odhajala, so jima zaželeli, da se v miru vrneta v Jeruzalem k bratom, ki so ju poslali na to pot.
34 ——*
35 Pavel in Bárnaba pa sta ostala v Antiohíji. Poučevala sta druge in skupaj s številnimi brati oznanjala dobro novico o Jehovovi* besedi.
36 Pavel je čez nekaj časa rekel Bárnabu: »Dajva, vrniva se v vsa mesta, v katerih sva oznanila Jehovovo* besedo. Obiščiva brate in poglejva, kako je z njimi.«+
37 Bárnaba je vztrajal, da vzameta s seboj Janeza, imenovanega tudi Marko.+
38 Pavel pa se s tem ni strinjal, saj ju je v Pamfíliji zapustil in ju ni več spremljal pri delu.+
39 Zaradi tega je med njima prišlo do hudega prepira in nazadnje sta šla vsak svojo pot. Bárnaba+ je z Markom odplul na Ciper.
40 Pavel pa je izbral Sila in odšel, potem ko so bratje molili, naj mu Jehova* izkaže nezasluženo dobroto.+
41 Na poti skozi Sirijo in Kilíkijo je obiskoval občine in jih krepil.
Opombe
^ Ali »Mojzesova Postava«.
^ Ali »ta spor«.
^ Ali »Mojzesovi Postavi«.
^ Ali »po dolgem prerekanju«.
^ Gre za Petra.
^ Ali »kočo; šotor«.
^ Dobesedno »iskali«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Ali »ubitih živali, ki niso izkrvavljene«.
^ Dobesedno »omadeževano z maliki«.
^ Ali »ubitih živali, ki niso izkrvavljene«.
^ Glej Dodatek A3.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
