Apostolska dela 17:1–34
17 Pot so nadaljevali skozi Amfípolo in Apolónijo in prispeli v Tesaloníko.+ Tam so Judje imeli sinagogo
2 in Pavel jo je po svoji navadi+ obiskal. S prisotnimi je tri šábate* zapored razpravljal* na podlagi Svetih spisov.+
3 Razlagal jim je in jim s sklicevanjem na odlomke iz Svetih spisov dokazoval, da je Kristus moral trpeti+ in vstati od mrtvih.+ Govoril je: »Kristus je prav ta Jezus, ki vam ga jaz oznanjam.«
4 Nekateri od njih so sprejeli vero in se pridružili Pavlu in Silu.+ To je naredilo tudi veliko Grkov, ki so častili Boga, in kar precej uglednih žensk.
5 Toda drugi Judje so postali ljubosumni,+ zato so nabrali nekaj nepridipravov, ki so postopali po trgu. Potem ko so zbrali kar precej ljudi, so vsi skupaj začeli v mestu povzročati nemir. Napadli so Jázonovo hišo in iskali Pavla in Sila, da bi ju pripeljali ven k zbrani množici.
6 Ko ju niso našli, so Jázona in nekaj bratov odvlekli k mestnim voditeljem. Vpili so: »Ljudje, ki vsepovsod povzročajo težave, so zdaj prišli še sem!+
7 Ta Jázon pa jih je sprejel v svoj dom. Vsi ti ravnajo v nasprotju s cesarjevimi odredbami. Govorijo, da je kralj nekdo drug, namreč Jezus.«+
8 Ko so ljudje in mestni voditelji to slišali, so se razburili.
9 Jázona in drugih niso hoteli izpustiti, dokler jim niso plačali zahtevane varščine.
10 Takoj ko se je znočilo, so bratje poslali Pavla in Sila v Berójo. Ko sta prišla tja, sta šla v judovsko sinagogo.
11 Judje v tem mestu pa so bili bolj odprti* od tistih v Tesaloníki, saj so sporočilo sprejeli z zelo velikim zanimanjem*. Vsak dan so skrbno preiskovali Svete spise, da bi videli, ali je to, kar so slišali, res.
12 Številni od njih so sprejeli vero. To je naredilo tudi kar precej uglednih Grkinj in nekaj Grkov.
13 Ko pa so Judje iz Tesaloníke izvedeli, da Pavel oznanja Božjo besedo tudi v Beróji, so prišli tja, da bi nahujskali in razburili ljudi.+
14 Bratje so poskrbeli, da je Pavel takoj odpotoval proti morju,+ Sila in Timotej pa sta ostala v Beróji.
15 Nekaj bratov je Pavla spremljalo vse do Aten. Preden so se vrnili, jim je Pavel naročil, naj Sila in Timotej+ čim prej prideta k njemu.
16 Medtem ko ju je Pavel v Atenah čakal, je opazil, da je mesto polno malikov, in to ga je razdražilo.
17 Tako je začel v sinagogi razpravljati z Judi in drugimi*, ki so častili Boga. Poleg tega je na trgu vsak dan razpravljal s tistimi, na katere je naletel.
18 Toda nekateri epikurejski in stoiški filozofi so mu ugovarjali. Eni so govorili: »Le kaj bi ta blebetač rad povedal?« Drugi pa: »Menda oznanja tuje bogove.« To so govorili zato, ker je oznanjal dobro novico o Jezusu in o vstajenju.+
19 Zato so ga odpeljali na Areopág* in mu rekli: »Ali bi lahko izvedeli, kakšen je ta novi nauk, o katerem govoriš?
20 Pripoveduješ nekaj, kar prvič slišimo. Zanima nas, kaj vse to pomeni.«
21 Nihče od Atenčanov in tujcev, ki so bili v mestu nastanjeni*, ni namreč v prostem času počel nič drugega kot pripovedoval ali poslušal kaj novega.
22 Pavel je stopil na sredino Areopága+ in rekel:
»Atenčani, vidim, da ste bolj verni* kot drugi.+
23 Ko sem se sprehajal po mestu in si pozorno ogledoval, kaj vse vi častite, sem na primer našel celo oltar, na katerem piše: ‚Posvečen Neznanemu bogu.‘ In prav o tem Bogu, ki ga vi častite, čeprav ga ne poznate, vam jaz govorim.
24 Bog, ki je naredil svet in vse, kar je na njem, je Gospodar neba in zemlje+ in kot tak ne prebiva v svetiščih, ki so jih naredili ljudje.+
25 Poleg tega ne potrebuje, da bi mu ljudje stregli, saj mu nič ne manjka+ – on je namreč tisti, ki vsem ljudem daje življenje, omogoča dihanje+ in jih oskrbuje z vsem.
26 Iz enega človeka+ je naredil vse narode, da bi živeli po vsej zemlji.+ Določil je čas, kdaj naj se kaj zgodi, in prostor, kjer lahko ljudje živijo.+
27 Bog je to naredil zato, da bi ga ljudje iskali, celo tipali za njim in ga tudi našli,+ ker v resnici ni daleč nikomur od nas.
28 Po njegovi zaslugi živimo, se gibamo in obstajamo, kot so tudi nekateri vaši pesniki rekli: ‚Saj smo vsi njegovi otroci.‘
29 Ker smo torej Božji otroci,+ ne bi smeli misliti, da je Božanstvo podobno nečemu, kar si je človek zamislil in umetniško izoblikoval iz zlata, srebra ali kamna.+
30 Res je, da je Bog do zdaj takšno nevednost+ dopuščal, vendar zdaj ljudem vsepovsod sporoča, naj se pokesajo.
31 Določil je namreč dan, ko bo pravično sodil+ vsemu svetu po človeku, ki ga je za to postavil. Prihod tega dneva je vsem ljudem zajamčil s tem, da je tega človeka obudil od mrtvih.«+
32 Ko so slišali o vstajenju mrtvih, so se nekateri začeli posmehovati,+ drugi pa so rekli: »Morda nam lahko o tem govoriš še kdaj drugič.«
33 Pavel je potem odšel,
34 toda nekateri so šli z njim in začeli verovati. Med njimi so bili Dionízij, ki je bil sodnik na areopáškem sodišču, neka ženska, ki ji je bilo ime Dámaris, in drugi.
Opombe
^ Ali »prisotnim je [...] dopovedoval«.
^ Ali »bolj pripravljeni se učiti; bolj plemeniti«.
^ Ali »navdušenjem«.
^ Ali »dopovedovati Judom in drugim«.
^ Ali »na obisku«.
^ Ali »se bogov v vsem bojite bolj«.
