Apostolska dela 4:1–37
4 Medtem ko sta Peter in Janez govorila ljudem, so k njima pristopili duhovniki, načelnik tempeljske straže in saduceji.+
2 Bili so slabe volje, ker sta apostola poučevala ljudi in odkrito razglašala Jezusovo vstajenje od mrtvih*.+
3 Zato so ju prijeli* in priprli+ do naslednjega dne, ker je bil že večer.
4 Toda veliko tistih, ki so poslušali govor, je začelo verovati in število vernikov, če štejemo samo moške, je naraslo na kakih 5000.+
5 Naslednji dan so judovski voditelji, starešine in pismouki imeli zasedanje v Jeruzalemu.
6 Med navzočimi so bili višji duhovnik Ana+ pa tudi Kajfa,+ Janez, Aleksander in vsi iz sorodstva višjega duhovnika.
7 Petra in Janeza so postavili na sredino in ju začeli zasliševati: »Od kod vama ta moč? V čigavem imenu sta to naredila?«
8 Peter jim je, poln svetega duha,+ rekel:
»Voditelji ljudstva in starešine!
9 Ali naju danes zaslišujete, ker sva pohabljenemu človeku naredila nekaj dobrega?+ Ali bi radi vedeli, kdo je ozdravil tega človeka?
10 Želiva, da vsi vi in vse izraelsko ljudstvo ve, da je bil ta človek ozdravljen v imenu Jezusa Kristusa Nazaréčana+ in da lahko zdrav stoji pred vami zaradi tega Jezusa, ki ste ga vi usmrtili na kolu,+ Bog pa ga je obudil od mrtvih.+
11 Ta Jezus je tisti ‚kamen, ki ste ga vi, zidarji, imeli za nepomembnega, vendar je postal glavni vogelnik‘.+
12 Vedite tudi, da rešitev ne bo prišla po nikomer drugem, saj pod nebom ni nobenega drugega imena,+ danega ljudem, po katerem bi se mi lahko rešili.«+
13 Ko so videli, kako brez zadržkov* govorita Peter in Janez, in ugotovili, da sta neizobražena* in navadna človeka,+ so bili osupli. Postalo jim je jasno, da sta bila z Jezusom.+
14 Glede na to, da so ozdravljenega moškega videli stati poleg njiju,+ niso vedeli, kaj naj rečejo.+
15 Zato so jim ukazali, naj odidejo iz sanhedrínske dvorane, in nato so se začeli med seboj posvetovati.
16 Rekli so: »Kaj naj naredimo s tema človekoma?+ Dejstvo je, da se je po njiju zgodil izjemen čudež, za katerega se je razvedelo med vsemi Jeruzalemčani.+ Tega ne moremo zanikati.
17 Da pa se to ne bi še bolj razširilo med ljudstvom, jima zagrozimo in prepovejmo, da bi še komu govorila v tem imenu.«+
18 Zatem so ju poklicali in jima ukazali, naj nehata govoriti in učiti v Jezusovem imenu.
19 Peter in Janez pa sta jim odgovorila: »Sami presodite, ali bi bilo Bogu prav, da bi namesto njega ubogala vas.
20 Toda midva ne moreva nehati govoriti o tem, kar sva videla in slišala.«+
21 Voditelji in starešine so jima še enkrat zagrozili, nato pa so ju izpustili. Niso namreč našli nič takega, za kar bi ju lahko kaznovali. Poleg tega so se bali ljudi,+ saj so vsi slavili Boga zaradi tega, kar se je zgodilo.
22 Človek, ki je bil čudežno ozdravljen, je bil star že več kot 40 let.
23 Peter in Janez sta po tem, ko so ju izpustili, odšla k sovernikom in jim povedala, kaj so jima rekli višji duhovniki in starešine.
24 Ko so vsi navzoči to slišali, so skupaj molili k Bogu:
»Vrhovni gospod, ti si naredil nebo, zemljo, morje in vse, kar je v njih.+
25 Ti si s svetim duhom vodil našega praočeta Davida,+ svojega služabnika, da je rekel: ‚Zakaj so se narodi tako razburili in zakaj ljudstva kujejo prazne načrte*?
26 Zemeljski kralji so se dvignili in vladarji so se združeno postavili proti Jehovu* in njegovemu maziljencu*.‘+
27 To se je res zgodilo, ko so se Heród in Poncij Pilát+ ter Izraelci* in ljudje iz drugih narodov združili v tem mestu proti tvojemu svetemu služabniku Jezusu, ki si ga pomazilil.+
28 Združili so se, da bi naredili to, kar si ti s svojo močjo* in v skladu s svojo voljo že vnaprej določil, da naj se zgodi.+
29 Zdaj pa te, Jehova*, prosimo, da si pozoren na njihove grožnje in da nam, svojim sužnjem, pomagaš, da bomo še naprej pogumno oznanjali tvojo besedo.
30 Še naprej s svojo močjo* ozdravljaj bolne in po imenu svojega svetega služabnika Jezusa+ delaj znamenja in čudeže.«+
31 Potem ko so izrekli to gorečo molitev, se je prostor, v katerem so bili zbrani, stresel in vsi do zadnjega so se napolnili s svetim duhom+ ter pogumno oznanjali Božjo besedo.+
32 Vernikov je bilo zelo veliko in bili so enotni v srcu in duši*. Nihče od njih ni govoril, da je kakšen del njegovega imetja samo njegov, ampak so si vse delili.+
33 Apostoli so zelo uspešno še naprej pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa.+ Vsi so bili deležni velike nezaslužene dobrote.
34 Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja.+ Kdor koli je imel v lasti zemljišče ali hišo, je to prodal in denar od prodaje
35 prinesel apostolom.+ Denar se je razdeljeval, tako da je vsak dobil toliko, kolikor je potreboval.+
36 Tudi Jožef, ki je bil iz Lévijevega rodu in doma s Cipra ter so ga apostoli klicali Bárnaba+ (to ime v prevodu pomeni »sin tolažbe«),
37 je prodal zemljišče, ki ga je imel v lasti, in denar prinesel apostolom.+
Opombe
^ Ali »vstajenje od mrtvih na podlagi Jezusovega primera«.
^ Ali »aretirali«.
^ Ali »pogumno«.
^ Mišljeno je, da se nista izobraževala na rabinskih šolah; ne pomeni, da sta bila nepismena.
^ Ali »meditirajo o praznih rečeh«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Ali »Kristusu«.
^ Dobesedno »izraelska ljudstva«.
^ Dobesedno »roko«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Dobesedno »roko«.
