Daniel 10:1–21
10 V tretjem letu vladanja perzijskega kralja Kira+ je Daniel, ki so ga imenovali Beltšazar,+ dobil sporočilo. Sporočilo je bilo resnično in je govorilo o velikem spopadu. To, kar je videl, mu je bilo pojasnjeno in razumel je sporočilo.
2 Tiste dni sem jaz, Daniel, žaloval+ tri cele tedne.
3 Te tri tedne nisem jedel nobenih izbranih jedi, moja usta niso okusila mesa in vina, niti se nisem mazal z oljem.
4 Ko pa je nastopil 24. dan prvega meseca in sem bil na bregu velike reke, reke Tigris*,+
5 sem videl moškega, oblečenega v platno.+ Moški je imel na sebi pas iz ufáškega zlata.
6 Njegovo telo je bilo kakor krizolit*,+ njegov obraz je sijal kakor blisk, njegove oči so žarele kakor goreče bakle, njegove roke in noge so bile videti kakor zglajen baker+ in njegov glas je bil močan kakor zvok množice.
7 Samo jaz, Daniel, sem imel videnje. Drugi, ki so bili z menoj, ga niso imeli.+ Toda vseeno jih je prevzel velik strah, zato so pobegnili in se skrili.
8 Nato sem ostal sam. Ko sem videl to osupljivo videnje, sem povsem oslabel, moj dostojanstveni videz je izginil in v meni ni bilo več moči.+
9 Moški je začel govoriti, in ko sem ga zaslišal, sem se zgrudil na tla in trdno zaspal.+
10 Potem pa se me je dotaknil z roko,+ me rahlo stresel in mi pomagal, da sem se dvignil na dlani in kolena.
11 Rekel mi je:
»O Daniel, Bogu si zelo dragocen*.+ Pozorno prisluhni temu, kar ti bom zdaj povedal. Vstani, saj me je Bog poslal k tebi.«
Ko mi je to rekel, sem tresoč se vstal.
12 Rekel mi je še: »Ne boj se,+ Daniel. Že prvi dan, ko si pripravil svoje srce, da bi razumel te reči, in se ponižal pred svojim Bogom, je bila tvoja molitev uslišana in jaz sem prišel prav zaradi tvoje molitve.+
13 Toda 21 dni mi je na poti stal poglavar+ perzijskega kraljestva. Potem pa mi je na pomoč prišel Mihael*,+ eden najvišjih poglavarjev*. Tako sem nekaj časa ostal pri perzijskih kraljih.
14 K tebi sem prišel, da bi ti pomagal razumeti, kaj bo doletelo tvoje ljudstvo v zadnjih dneh,+ saj se videnje nanaša na prihodnost.«+
15 Ko mi je govoril vse to, sem se z obrazom obrnil proti tlom in onemel.
16 Nato se je ta, ki je bil videti kakor človek, dotaknil mojih ustnic.+ Odprl sem usta in temu, ki je stal pred menoj, rekel: »Moj gospod, zaradi videnja se ves tresem in sem izgubil vso moč.+
17 Kako bi torej jaz, tvoj služabnik, lahko govoril s teboj, moj gospod,+ ko pa nimam nobene moči in komaj diham?«+
18 Ta, ki je bil videti kakor človek, se me je še enkrat dotaknil in me okrepil.+
19 »Ne boj se,«+ mi je rekel. »Bogu si zelo dragocen!*+ Vse bo še dobro.+ Bodi močan, da, bodi močan!« Takoj ko je spregovoril z menoj, sem dobil moč in rekel: »Naj moj gospod govori, saj si me okrepil.«
20 Nadaljeval je: »Ali veš, zakaj sem prišel k tebi? Zdaj se bom vrnil, da se bom bojeval s poglavarjem* Perzije.+ Ko bom odšel, pa bo prišel poglavar* Grčije.
21 Vendar ti bom povedal, kaj piše v knjigi resnice. Nikogar ni, ki bi me v vsem tem podpiral, razen vašega poglavarja* Mihaela.+
Opombe
^ Dobesedno »Hidékel«.
^ To je poldrag kamen rumene ali zelene barve.
^ Ali »zelo si ljubljen; zelo si cenjen«.
^ Ali »eden od glavnih knezov«.
^ Pomeni »Kdo je kakor Bog?«.
^ Ali »Zelo si ljubljen!; Zelo si cenjen!«.
^ Ali »knezom«.
^ Ali »knez«.
^ Ali »kneza«.
