Evangelij po Janezu 5:1–47
5 Po vsem tem je nastopil judovski praznik+ in Jezus je šel v Jeruzalem.
2 V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih+ kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betzáta in ima pet stebrišč.
3 Tam je ležalo veliko bolnih, slepih, pohabljenih in takih s hromimi* udi.
4 ——*
5 Bil pa je tam tudi človek, ki je bil bolan že 38 let.
6 Ko ga je Jezus videl tako ležati in ker je vedel, da je že dolgo bolan, ga je vprašal: »Ali bi rad ozdravel?«+
7 Bolni mu je odgovoril: »Gospod, nikogar nimam, ki bi me dal v vodo, ko se ta razburka. Preden mi uspe priti do tja, stopi vanjo že kdo drug.«
8 Jezus mu je rekel: »Vstani, poberi svoje ležišče in hodi.«+
9 Človek je pri priči ozdravel, pobral svoje ležišče in začel hoditi.
Tega dne pa je bil šábat*.
10 Zato so Judje začeli ozdravljenemu govoriti: »Šábat* je, zato ne smeš nositi ležišča.«+
11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel, naj poberem svoje ležišče in hodim.«
12 Vprašali so ga: »Kdo pa ti je rekel, da ga poberi in hodi?«
13 Toda ozdravljeni ni vedel, kdo je to bil, saj se je Jezus že pomešal med množico ljudi, ki so bili tam.
14 Po vsem tem ga je Jezus našel v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne greši več, da se ti ne bo zgodilo kaj hujšega.«
15 Človek je odšel in Judom povedal, da je bil Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16 Ker je Jezus vse to delal na šábat*, so ga Judje začeli preganjati.
17 On pa jim je rekel: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.«+
18 Zato so si Judje začeli še bolj prizadevati, da bi ga ubili. Po njihovem mnenju ni samo prekršil zakona glede šábata*, ampak se je tudi delal enakega Bogu,+ ko je Boga imenoval za svojega Očeta.+
19 Jezus jim je zato rekel: »Verjemite mi: Sin ne more ničesar narediti sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče.+ Kar koli on dela, to na enak način dela tudi Sin.
20 Oče ima namreč Sina rad+ in mu pokaže vse, kar sam dela. Pokazal mu bo še večja dela od teh, tako da se boste lahko čudili.+
21 Kakor Oče obuja mrtve,+ tako tudi Sin obuja tiste, ki jih hoče.+
22 Oče namreč ne sodi nikogar, ampak je vse sojenje zaupal Sinu,+
23 da bi vsi izkazovali čast Sinu, tako kot jo izkazujejo Očetu. Kdor ne izkazuje časti Sinu, je ne izkazuje niti Očetu, ki je Sina poslal.+
24 Zagotavljam vam: kdor sliši mojo besedo in veruje tistemu, ki me je poslal, bo dobil večno življenje+ in ne bo obsojen, ampak je že prišel iz smrti v življenje.+
25 Zagotavljam vam: prihaja čas, pravzaprav je že prišel, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina. In tisti, ki bodo poslušali, bodo živeli.
26 Kakor ima namreč Oče v sebi življenje*,+ tako je dal tudi Sinu, da ima v sebi življenje.+
27 Dal mu je tudi oblast, da sodi,+ ker je Sin človekov.+
28 Ne čudite se temu, saj prihaja čas, ko bodo vsi, ki so v grobovih*, slišali njegov glas+
29 in vstali. Vstajenje bo za tiste, ki so delali dobro, pomenilo življenje, za tiste, ki so delali slabo, pa sojenje.+
30 Sam od sebe ne morem ničesar delati. Sodim na podlagi tega, kar slišim od Očeta, in moja sodba je pravična,+ ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.+
31 Če bi samo jaz pričal zase, moje pričevanje ne bi bilo veljavno.+
32 Nekdo drug je, ki priča zame, in vem, da je to, kar priča zame, veljavno.+
33 Vi ste poslali ljudi k Janezu in on je pričal za resnico.+
34 Vendar pa jaz ne potrebujem pričevanja od človeka. To govorim zato, da bi se vi rešili.
35 Ta človek je bil svetilka, ki je gorela in svetila, in vi ste se želeli veseliti v njegovi svetlobi,+ ampak ta vaša želja ni trajala dolgo.
36 Toda zame priča nekaj, kar je večje od Janezovega pričevanja. Zame pričajo dela, ki mi jih je Oče dodelil, da naj jih opravim. Prav ta dela pričajo, da me je poslal Oče.+
37 Pa tudi Oče sam, ki me je poslal, priča zame.+ Nikoli niste slišali njegovega glasu niti videli njegovega obraza.+
38 Poleg tega njegova beseda ne ostaja v vašem srcu, ker ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.
39 Preiskujete Svete spise,+ ker menite, da boste po njih imeli večno življenje. In prav ti Sveti spisi pričajo zame.+
40 Toda vi nočete priti k meni,+ da bi dobili večno življenje.
41 Ne želim, da bi me ljudje slavili.
42 Kar pa se tiče vas, dobro vem, da v srcu nimate ljubezni do Boga.
43 Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta, ampak me ne sprejmete. Če bi kdo drug prišel v svojem imenu, bi ga pa sprejeli.
44 Kako bi sploh lahko verovali vame, ko pa slavite drug drugega in ne iščete odobravanja* od edinega Boga?+
45 Ne mislite, da vas bom jaz tožil pred Očetom. Obtožuje vas ta, kateremu zaupate – Mojzes.+
46 Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli meni, saj je pisal o meni.+
47 Če pa ne verjamete njegovim spisom, kako boste verjeli temu, kar jaz govorim?«
Opombe
^ Dobesedno »suhimi«.
^ Glej Dodatek A3.
^ Ali »Oče moč dati življenje«.
^ Ali »spominskih grobovih«. Na tem mestu uporabljena grška beseda je sorodna glagolu, ki pomeni »spomniti se«. S tem izrazom je poudarjeno ohranjanje spomina na mrtvega človeka.
^ Dobesedno »slave«.
