Jeremija 7:1–34
7 Jehova je Jeremiju rekel:
2 »Stopi k vratom Jehovove hiše in tam razglasi naslednje: ‚Vsi vi, Judovci, ki vstopate skozi ta vrata, da bi se priklonili Jehovu, poslušajte, kaj Jehova govori.
3 Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, pravi: »Spremenite svoje vedenje in svoja dejanja in delajte, kar je prav, pa vam bom dovolil živeti v tej deželi.+
4 Ne zaupajte varljivim besedam in ne govorite: ‚To je Jehovov tempelj, Jehovov tempelj, Jehovov tempelj!‘+
5 Če boste zares spremenili svoje vedenje in svoja dejanja, če boste zares pravično obravnavali sodne zadeve med ljudmi,+
6 če ne boste zatirali priseljencev, sirot* in vdov,+ če v tej deželi ne boste prelivali nedolžne krvi in če ne boste sebi v škodo častili drugih bogov,+
7 vam bom dovolil živeti v tej deželi, ki sem jo dal vašim prednikom za vedno*.«‘«
8 »Toda vi zaupate varljivim besedam+ in to vam ne bo prav nič koristilo.
9 Kradete,+ morite, prešuštvujete, krivo prisegate,+ žrtvujete* Baalu+ in častite druge bogove, ki jih prej niste poznali.
10 Ali mislite, da lahko počnete vse te gnusne stvari, potem pa stopite pred mene v tej hiši, ki nosi moje ime, in rečete ‚Varni smo‘?
11 Ali ni ta hiša, ki nosi moje ime, v vaših očeh postala razbojniška jama?+ Jaz vidim vse, kar delate,« pravi Jehova.
12 »‚Pojdite v Šílo+ na kraj, ki sem ga sprva izbral v čast svojemu imenu,+ in poglejte, kaj sem naredil z njim zaradi hudobnosti svojega ljudstva, Izraelcev.+
13 Ampak niste nehali počenjati vseh tistih stvari,‘ pravim jaz, Jehova, ‚in niste poslušali, kljub temu da sem vas opominjal, in to vedno znova*.+ Klical sem vas, pa mi niste odgovarjali.+
14 Zato bom s hišo, ki nosi moje ime+ in na katero se zanašate,+ in s tem krajem, ki sem ga dal vam in vašim prednikom, naredil enako kot s Šílom.+
15 Zavrgel vas bom, tako kot sem zavrgel vse vaše brate, vse Éfraimove potomce.‘+
16 Ti pa ne moli za to ljudstvo. Ne vpij k meni, ne moli in ne roti me, da mu pomagam,+ ker te ne bom poslušal.+
17 Ali ne vidiš, kaj počnejo v mestih na Judovem in po jeruzalemskih ulicah?
18 Otroci nabirajo drva, očetje netijo ogenj, žene pa mesijo testo, da bi za Nebeško kraljico* naredile žrtvene kolače.+ Poleg tega drugim bogovom izlivajo pitne daritve, da bi me žalili.+
19 ‚Toda ali sem res jaz tisti, ki ga s tem prizadenejo*?‘ pravim jaz, Jehova. ‚Ali ne prizadenejo sami sebe in si tako delajo sramoto?‘+
20 Zato jaz, Vrhovni gospod Jehova, govorim tako: ‚Glej, moja jeza in moj bes se bosta izlila na to deželo,+ na ljudi in živali, na drevesa in poljščine. Moja jeza bo gorela in ne bo ugasnila.‘+
21 Jaz, Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, govorim tako: ‚Vi kar dodajajte svoje žgalne daritve k svojim drugim žrtvam in jejte to meso.+
22 Vašim prednikom namreč takrat, ko sem jih odpeljal iz egiptovske dežele, nisem nič govoril glede žgalnih daritev in žrtev niti jim nisem nič zapovedal glede tega.+
23 Sem jim pa zapovedal tole: »Ubogajte me in jaz bom vaš Bog, vi pa boste moje ljudstvo.+ Povsem sledite poti, po kateri vam bom zapovedal iti, da bi vam šlo dobro.«‘+
24 Vendar niso poslušali, niso mi prisluhnili,+ ampak so trmasto sledili svojemu hudobnemu srcu+ in se ravnali po svojih premetenih načrtih*. Nazadovali so, ne pa napredovali.
25 Tako je od dneva, ko so vaši predniki odšli iz egiptovske dežele, do danes.+ Zato sem vam pošiljal vse svoje služabnike preroke – pošiljal sem jih vsak dan, znova in znova*.+
26 Toda nihče me ni hotel poslušati. Niso mi prisluhnili,+ ampak so bili trmasti. Ravnali so slabše od svojih prednikov.
27 Govoril jim boš vse to,+ toda ne bodo te poslušali. Klical jih boš, toda ne bodo ti odgovorili.
28 Rekel jim boš: ‚Vi ste narod, ki ni ubogal svojega Boga Jehova in se ni pustil poučiti*. Zvestoba je izginila, niti omenjate je ne več.‘+
29 Ostrizi si* lase* in jih vrzi proč, potem pa na golih hribih zapoj žalostinko, ker sem jaz, Jehova, zavrgel ta rod*, ki me je zelo razjezil, in ga bom zapustil.
30 ‚Judovci namreč delajo to, kar je slabo v mojih očeh,‘ govorim jaz, Jehova. ‚Svoje nagnusne malike so postavili v hišo, ki nosi moje ime, da bi jo oskrunili.+
31 V Tófetu, ki je v Hinómovi dolini*,+ so zgradili višave* in tam žrtvovali v ognju svoje sinove in hčere.+ Česa takega jim nisem zapovedal in kaj takega mi nikoli ni prišlo niti na misel*.‘+
32 ‚Zato prihajajo dnevi,‘ govorim jaz, Jehova, ‚ko se ta kraj ne bo več imenoval Tófet ali Hinómova dolina*, ampak Dolina pokola. V Tófetu bodo pokopavali mrtve, dokler tam ne bo več prostora.+
33 S trupli tega ljudstva se bodo hranile ptice in zveri in nihče jih ne bo odganjal.+
34 Poskrbel bom, da v mestih na Judovem in po jeruzalemskih ulicah ne bo več slišati veselja in radosti, glasu ženina in glasu neveste,+ ker bo dežela uničena.‘«+
Opombe
^ Ali »otrok brez očeta«.
^ Ali »prednikom, da bo njihova od vekomaj do vekomaj«.
^ Ali »zažigate daritve«.
^ Dobesedno »zgodaj sem vstajal in govoril«.
^ Naziv boginje, ki so jo častili odpadniški Izraelci; morda je šlo za boginjo plodnosti.
^ Ali »žalijo; izzivajo«.
^ Ali »po lastnih zamislih«.
^ Dobesedno »vsak dan sem zgodaj vstajal in jih pošiljal«.
^ Ali »ni hotel sprejeti discipliniranja«.
^ Nanaša se na Jeruzalem ali Sion.
^ Ali »generacijo«.
^ Ali »nestrižene lase; posvečene lase«.
^ Dobesedno »v srce«.
