Jona 2:1–10
2 Jona je v trebuhu ribe molil k svojemu Bogu Jehovu.+
2 Rekel je:
»O Jehova, v svoji stiski sem klical k tebi in ti si me uslišal.+
Iz globin* groba* sem vpil na pomoč.+
Slišal si moj glas.
3 Ko si me vrgel v globočine, v osrčje odprtega morja,so me vodni tokovi pogoltnili.+
Vsi tvoji mogočni valovi so me zagrnili.+
4 Rekel sem: ‚Odgnan sem bil stran od tvojih oči!
Ali bom še kdaj gledal tvoj sveti tempelj?‘
5 Vode so me pogoltnile in moje življenje je bilo v nevarnosti.+
Globoke vode so se zgrnile name.
Okoli glave se mi je ovila morska trava.
6 Pogreznil sem se do temeljev gora.
Nad menoj so se zaprli zemljini zapahi, in to za večno.
Toda ti, o Jehova, moj Bog, si potegnil moje življenje iz jame.+
7 Ko je moje življenje ugašalo, sem se te spomnil, o Jehova.+
Takrat je moja molitev prišla k tebi, v tvoj sveti tempelj.+
8 Tisti, ki častijo ničvredne malike, zapuščajo tistega, ki jih vdano ljubi*.
9 Toda jaz se ti bom zahvaljeval in ti prinašal žrtve.
Kar sem obljubil, bom tudi izpolnil.+
Rešitev prihaja samo od tebe, o Jehova.«+
10 Čez čas je Jehova zapovedal ribi, naj Jona izbljuva na kopno, in riba je to naredila.
