Evangelij po Luku 1:1–80

JEZIK PREDVAJANJA:

Nagovor Teofilu (1–4)
Gabriel napove rojstvo Janeza Krstnika (5–25)
Gabriel napove rojstvo Jezusa (26–38)
Marija obišče Elizabeto (39–45)
Marija poveličuje Jehova (46–56)
Rodi se Janez; dobi ime (57–66)
Zaharija prerokuje (67–80)

1 Mnogi so se že lotili sestavljanja poročila o dogodkih, o katerih smo popolnoma prepričani, da so resnični.+ ² To, kar so napisali, se ujema s tem, kar smo slišali od očividcev+ in tistih, ki so oznanjevali Božje sporočilo.+ ³ Zato sem se tudi jaz odločil, ker sem vse od začetka natančno raziskal, da te dogodke v logičnem zaporedju napišem tebi, nadvse spoštovani Teófil.+ ⁴ Tako se boš lahko povsem prepričal, da so stvari, o katerih si bil poučen*, resnične.+ ⁵ V dneh Heróda*,+ kralja Judeje, je živel duhovnik, ki mu je bilo ime Zaharíja in je bil iz Abíjevega+ oddelka. Zaharíja je imel ženo Elizabeto, ki je bila Aronova potomka. ⁶ Oba sta bila pravična v Božjih očeh. Živela sta tako, da jima ni bilo kaj očitati, skladno z vsemi Jehovovimi* zapovedmi in zakonskimi določili. ⁷ Toda bila sta brez otrok, ker je bila Elizabeta neplodna, oba pa sta bila tudi že precej v letih. ⁸ Nekega dne je Zaharíja opravljal duhovniško službo pred Bogom, ker je bil na vrsti njegov oddelek.+ ⁹ Skladno z duhovniško prakso* je bil izbran, da vstopi v Jehovovo* svetišče+ in daruje kadilo.+ ¹⁰ Zunaj pa je bilo zbranih veliko ljudi, ki so takrat, ko se je darovalo kadilo, molili. ¹¹ Nenadoma se je Zaharíju na desni strani kadilnega oltarja prikazal Jehovov* angel. ¹² Zaharíja je to, kar je videl, vznemirilo in postalo ga je strah. ¹³ Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharíja. Tvoja goreča prošnja je bila uslišana. Žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez.+ ¹⁴ Tebe bo to navdalo z veseljem in veliko srečo. Tudi mnogi drugi se bodo veselili njegovega rojstva,+ ¹⁵ ker bo velik v Jehovovih* očeh.+ Toda ne bo smel piti vina in drugih alkoholnih pijač.+ Napolnjen bo s svetim duhom, in to še preden se bo rodil*,+ ¹⁶ in bo mnogo Izraelcev pripeljal nazaj k njihovemu Bogu Jehovu*.+ ¹⁷ Poleg tega bo hodil pred Bogom z enakim duhom in enako močjo, kakršna je imel Elija.+ Po njegovi zaslugi bo srce očetov postalo kot srce otrok*+ in neposlušni se bodo naučili ravnati modro in pravično. Tako bo ljudstvo pripravil za Jehova*.«+ ¹⁸ Zaharíja pa je angelu rekel: »Kako naj vem, da se bo to res zgodilo? Saj sem že star in tudi moja žena je že precej v letih.« ¹⁹ Angel mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel+ in stojim pred Bogom, v njegovi bližini.+ Poslan sem bil, da govorim s teboj in ti oznanim to dobro novico. ²⁰ Ker pa nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob za to določenem času, ne boš mogel govoriti in boš molčal do dneva, ko se bo vse to zgodilo.« ²¹ Medtem so ljudje še vedno čakali na Zaharíja in se čudili, zakaj se tako dolgo zadržuje v svetišču. ²² Ko je prišel ven, ni mogel govoriti, zato so ljudje dojeli, da je v svetišču pravkar videl nekaj nadnaravnega*. Z rokami jim je kazal znake, toda ostal je nem. ²³ Ko so se končali dnevi njegove svete* službe, je odšel domov. ²⁴ Čez nekaj časa je njegova žena Elizabeta zanosila in nato pet mesecev ni šla iz hiše. Govorila je: ²⁵ »To je zame naredil Jehova*. Usmilil se me je in me opral sramote.«+ ²⁶ Ko je bila Elizabeta v šestem mesecu nosečnosti, je Bog poslal angela Gabriela+ v galilejsko mesto Názaret ²⁷ k devici,+ ki ji je bilo ime Marija. Marija je bila zaročena z Jožefom,+ ki je bil Davidov potomec. ²⁸ Ko je angel prišel k njej, ji je rekel: »Pozdravljena! Izkazana ti je velika naklonjenost. Jehova* je s teboj.« ²⁹ Njegove besede so jo zelo vznemirile in začela je razmišljati, kaj ta pozdrav pomeni. ³⁰ Angel pa ji je rekel: »Ne boj se, Marija, saj si si pridobila Božjo naklonjenost. ³¹ Zanosila boš in rodila sina.+ Daj mu ime Jezus.+ ³² Ta bo velik+ in se bo imenoval Sin Najvišjega.+ Bog Jehova* mu bo dal prestol njegovega praočeta* Davida+ ³³ in Jakobovim potomcem bo kraljeval na večne čase. Njegovo kraljevanje* se ne bo nikoli končalo.«+ ³⁴ Marija je angela vprašala: »Kako se bo to zgodilo, ko pa sem še devica?«+ ³⁵ Angel ji je odgovoril: »Nate bo deloval sveti duh+ in prekrila te bo moč Najvišjega. Zato bo otrok, ki se bo rodil, svet+ in se bo imenoval Božji Sin.+ ³⁶ Tudi tvoja sorodnica Elizabeta je zanosila in je zdaj v šestem mesecu nosečnosti, čeprav je že v letih in so ljudje govorili, da ne more imeti otrok. ³⁷ Bogu namreč ni nemogoče izpolniti nič, kar reče.«+ ³⁸ Marija pa je rekla: »Jehovova* sužnja sem. Naj se mi zgodi, kot si rekel.« Nato je angel odšel. ³⁹ Kmalu zatem je Marija hitro odpotovala v neko mesto v judovskem hribovju. ⁴⁰ Vstopila je v Zaharíjevo hišo in pozdravila Elizabeto. ⁴¹ Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je otrok v njej poskočil, sama pa je polna svetega duha ⁴² na ves glas vzkliknila: »Blagoslovljena si bolj kot katera koli druga ženska in blagoslovljen je otrok v tvojem telesu! ⁴³ S čim sem si zaslužila to čast, da je prišla k meni mama mojega Gospoda? ⁴⁴ Ko sem zaslišala tvoj pozdrav, je otrok v meni od velikega veselja kar poskočil. ⁴⁵ Srečna ti, ki si verjela temu, kar ti je bilo povedano, ker se ti bo zgodilo prav vse, kar ti je govoril Jehova*.« ⁴⁶ Marija je rekla: »Moja duša* poveličuje Jehova*,+ ⁴⁷ moj duh se zelo veseli v Bogu, mojem Rešitelju,+ ⁴⁸ ker je opazil mene, svojo nepomembno sužnjo.+ Od zdaj naprej me bodo vsi rodovi* imeli za srečno,+ ⁴⁹ saj je Mogočni zame naredil velika dela. Njegovo ime je sveto+ ⁵⁰ in v vsakem rodu* je usmiljen s tistimi, ki ga globoko spoštujejo*.+ ⁵¹ S svojo roko je naredil mogočna dela, vsenaokrog je razkropil tiste, ki so ošabni v svojem srcu.+ ⁵² S prestolov je pometal vladarje+ in povišal nepomembne.+ ⁵³ Lačne je nasitil z dobrotami+ in bogate odpravil praznih rok. ⁵⁴ Priskočil je na pomoč svojemu služabniku Izraelu. To je naredil, da bi pokazal, da se na večne čase spominja svoje obljube, da bo izkazoval usmiljenje+ ⁵⁵ Abrahamu in njegovim potomcem*, točno tako kot je govoril našim praočetom.«+ ⁵⁶ Marija je ostala pri njej kake tri mesece, potem pa se je vrnila domov. ⁵⁷ Za Elizabeto je nastopil čas, da rodi, in rodila je sina. ⁵⁸ Njeni sosedje in sorodniki so slišali, da ji je Jehova* izkazal veliko usmiljenje, in so se veselili skupaj z njo.+ ⁵⁹ Osmi dan, ko je bilo treba dojenčka obrezati,+ so prišli in mu hoteli dati ime po očetu Zaharíju. ⁶⁰ Toda otrokova mama je rekla: »Ne! Ime mu bo Janez.« ⁶¹ Oni pa so ji rekli: »Nikomur od tvojih sorodnikov ni tako ime.« ⁶² Potem so s kretnjami rok vprašali še otrokovega očeta, kako hoče, da je otroku ime. ⁶³ Prosil je, naj mu dajo deščico. Nanjo je napisal: »Janez mu je ime.«+ Nad tem so se vsi začudili. ⁶⁴ V tistem trenutku se je Zaharíju povrnila sposobnost govorjenja. Začel je govoriti+ in hvaliti Boga. ⁶⁵ Vse sosede je prevzelo strahospoštovanje in po vsem judejskem hribovju so začeli govoriti o teh rečeh. ⁶⁶ Vsi, ki so to slišali, so o tem premišljevali in se spraševali: »Kaj bo nastalo iz tega otroka?« Bilo je namreč jasno, da je Jehova* z njim. ⁶⁷ Njegov oče Zaharíja je nato poln svetega duha prerokoval: ⁶⁸ »Hvaljen naj bo Izraelov Bog Jehova*,+ ker se je usmilil svojega ljudstva in ga odrešil.+ ⁶⁹ Iz družine* svojega služabnika Davida nam je dal mogočnega Rešitelja*,+ ⁷⁰ kot je to obljubil po svojih svetih prerokih iz preteklosti.+ ⁷¹ Obljubil je, da nas bo rešil naših nasprotnikov in vseh, ki nas sovražijo.+ ⁷² Z nami bo usmiljen, kot je to obljubil našim prednikom, in spomnil se bo svoje svete zaveze.+ ⁷³ To je obljuba, ki jo je dal našemu praočetu Abrahamu.+ ⁷⁴ Potem ko nas bo Bog rešil naših sovražnikov, nam bo naklonil čast, da ga bomo častili neustrašno, ⁷⁵ zvesto* in pravično vse svoje življenje. ⁷⁶ Ti, moj otrok, pa se boš imenoval prerok Najvišjega, saj boš šel pred Jehovom*, da mu boš pripravil pot,+ ⁷⁷ da boš njegovo ljudstvo seznanil s tem, da mu bo Bog odpustil grehe+ in ga tako rešil. ⁷⁸ Vse to bo naš Bog naredil zaradi svoje najgloblje sočutnosti. Ta sočutnost od zgoraj bo kakor svetloba, ki sveti ob zori, ⁷⁹ in bo razsvetlila tiste, ki sedijo v temi in smrtni senci,+ ter bo usmerjala naše korake na pot miru.« ⁸⁰ Otrok pa je rasel in postal zrel človek*. Živel je v pustinji, dokler ni prišel čas, da začne javno delovati med Izraelci.