Evangelij po Marku 4:1–41
4 Spet je začel učiti ob jezeru in pri njem se je zbralo zelo veliko ljudi. Zato je šel v čoln, se usedel in se malo odmaknil od brega, vsi ljudje pa so ostali na bregu.+
2 Nato jih je s pomočjo ponazoritev začel učiti mnoge resnice.+ Rekel jim je:+
3 »Poslušajte! Sejalec je šel sejat.+
4 Ko je tako sejal, je nekaj semena padlo na pot. Prišle so ptice in ga pozobale.
5 Nekaj ga je padlo na skalnata tla, kjer ni bilo veliko prsti, in ker je bila prst plitva, je seme takoj vzklilo.+
6 Toda ko je sonce vzšlo, je rastlinice ožgalo, in ker niso imele korenin, so uvenele.
7 Spet drugo seme je padlo med trnje in trnje je zraslo ter rastlinice zadušilo, tako da niso ničesar obrodile.+
8 Nekaj semena pa je padlo na dobro zemljo. Pognalo je in raslo ter obrodilo: eno 30-krat toliko, kot je bilo posejanega semena, drugo 60-krat toliko in tretje 100-krat toliko.«+
9 Nato je še dodal: »Kdor ima ušesa, da sliši, naj pozorno prisluhne.«+
10 Ko pa je ostal sam, so se njegovi učenci skupaj z 12 apostoli vrnili k njemu in ga začeli spraševati, kaj te ponazoritve pomenijo.+
11 Jezus jim je rekel: »Vam je dana čast, da razumete sveto skrivnost+ Božjega kraljestva, toda zaradi drugih je vse to povedano v ponazoritvah,+
12 zato da bi gledali, pa ne videli, in poslušali, pa ne dojeli pomena. Zato se nikoli ne bodo pokesali, da bi prejeli odpuščanje.«+
13 Nato je dodal: »Kako boste razumeli vse druge ponazoritve, če še te ne razumete?
14 Sejalec seje sporočilo o Kraljestvu*.+
15 Nekateri, v katere je bilo posejano sporočilo, so podobni tlom na poti, na katera je padlo seme: takoj ko ga slišijo, pride Satan+ in vzame sporočilo, ki je bilo posejano vanje.+
16 Drugi so podobni skalnatim tlom, na katera je bilo posejano seme: takoj ko sporočilo slišijo, ga z veseljem sprejmejo.+
17 Vendar pa sporočilo v njihovem srcu ne požene korenin, zato se obdržijo samo nekaj časa. Takoj ko zaradi sporočila nastane stiska ali preganjanje, odpadejo.
18 Tu so še ljudje, ki so podobni tlom, poraslim s trnjem, na katera je bilo posejano seme. To so ljudje, ki sporočilo slišijo,+
19 potem pa v njihovo srce prodrejo skrbi+ te stvarnosti*, varljiva moč bogastva+ in želje+ po drugih stvareh ter sporočilo zadušijo, tako da to neha rojevati sad.
20 So pa tudi ljudje, ki so podobni dobri zemlji, na katero je bilo posejano seme. Ti sporočilo poslušajo in ga z naklonjenostjo sprejmejo ter rojevajo sad: eden rodi 30-krat toliko, kot je bilo posejanega semena, drugi 60-krat toliko in tretji 100-krat toliko.«+
21 Rekel jim je še: »Ali svetilko prinesejo zato, da bi jo pokrili s košaro* ali postavili pod posteljo? Ali je ne prinesejo zato, da bi jo postavili na stojalo?+
22 Vse namreč, kar je skrito, se mora razkriti, in vse, kar je skrbno zakrito, mora priti na dan.+
23 Kdor ima ušesa, da sliši, naj pozorno prisluhne.«+
24 Nadalje jim je rekel: »Pozorno poslušajte,+ kaj vam sedaj govorim. S kakršno mero odmerjate, s takšno se bo odmerjalo vam in še več se vam bo dalo.
25 Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več,+ kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«+
26 Rekel jim je še: »Božje kraljestvo je podobno človeku, ki vrže seme na zemljo.
27 Ponoči spi in zjutraj vstaja, seme pa požene in rastline visoko zrastejo, da še sam ne ve kako.
28 Zemlja sama od sebe postopoma rojeva sad: najprej steblo, nato klas in nazadnje zrelo zrno v klasu.
29 Takoj ko je žito dovolj zrelo, pa človek zamahne s srpom, saj je prišel čas žetve.«
30 Nadaljeval je: »S čim lahko primerjamo Božje kraljestvo oziroma s katero ponazoritvijo ga lahko razložimo?
31 Podobno je gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga posejejo, najmanjše od vseh semen na zemlji.+
32 Toda ko je posejano, vzklije in zraste v rastlino, ki je večja od vseh drugih vrtnih rastlin in požene velike veje, tako da se lahko v njeni senci naselijo ptice.«
33 Jezus je z mnogimi takšnimi ponazoritvami+ učil Božjo besedo in pri tem upošteval, koliko so poslušalci lahko razumeli.
34 Ljudi je vedno učil s ponazoritvami, svojim učencem pa je na samem vse razložil.+
35 Ko se je zvečerilo, je učencem rekel: »Odpeljimo se na drugi breg.«+
36 Učenci so razpustili množico in ga takoj odpeljali s čolnom.+ Z njimi pa so pluli še drugi čolni.
37 Naenkrat je nastal hud vihar in valovi so udarjali ob čoln, tako da ga je voda že skoraj povsem zalila.+
38 Jezus pa je bil v krmi in je na blazini spal. Zato so ga zbudili in mu rekli: »Učitelj, ali ti je čisto vseeno, da bomo umrli?«
39 Jezus je vstal, zapretil vetru in rekel jezeru: »Tišina! Bodi tiho!«+ Veter se je polegel in vse se je popolnoma umirilo.
40 Vprašal jih je: »Zakaj se tako bojite? Ali nimate še čisto nič vere?«
41 Toda njih je prevzel nenavaden strah in so drug drugega spraševali: »Kdo je ta človek? Celo veter in jezero ga ubogata!«+
Opombe
^ Dobesedno »besedo«.
^ Ali »mernikom«. Gre za posodo, ki so jo uporabljali kot prostorninsko mero za žito.
